Pritožba ugotovitve sodišča prve stopnje, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipoteko za terjatev v isti višini ter da bo upnik te hipoteke poplačan pred upnikom predmetnega postopka, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče glede na navedeno potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala za verjetno, da bo terjatev s tem izvršilnim sredstvom poplačana.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Na podlagi mnenja izvedenke je ugotovilo, da zdravljenja v milejših oblikah trenutno zadržani ni sposoben sprejeti in da v milejših oblikah ne bi sodeloval, kar je utemeljeno tudi z po izvedenki ugotovljenim bolezensko pogojenim neuvidom zadržanega v svojo bolezen in potrebo po zdravljenju.
Iz tožničinih trditev ne izhaja, da je kredit odplačala, o tem dejstvu ni niti izpovedala. Sodišče prve stopnje je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost), kar pritožba utemeljeno očita. Pritožbeno sodišče pa je ob upoštevanju podatkov v sodnem spisu in trditvene podlage tožnice lahko to bistveno kršitev glede na njeno naravo odpravilo samo (354. člen ZPP) tako, da je upoštevalo odsotnost njenih trditev in izpovedbe o poplačilu dolga iz kredita, ki je na dan razpada izvenzakonske zveze pravdnih strank ugotovljeno znašal 71.173,32 EUR. Tožnica pa bi šele s poplačilom tega ugotovljenega dolga pridobila upravičenje od toženca zahtevati vrnitev na njega odpadajočo ½, ker bi šele takrat nastalo njeno prikrajšanje, oziroma bi šele takrat nastala toženčeva korist.
V skupno premoženje, ki ga (izven) zakonski partner, ki je samostojni podjetnik, ustvari v času trajanja (izven)zakonske zveze z opravljanjem pridobitne dejavnosti, katere nosilec je, spada podjetniško premoženje (podjetniško organizirano premoženje) samostojnega podjetnika, ki je fizična oseba. To podjetniško premoženje fizične osebe pa so njene nepremičnine in premičnine ter denarna sredstva na njenem računu, terjatve, dolgovi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru je premoženje tožnice, ki je samostojna podjetnica, vse njeno premoženje, ker podjetniško premoženje samostojnega podjetnika ni ločeno od premoženja le-tega kot fizične osebe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Ker je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
sklep o stroških postopka - zamudna sodba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - delen uspeh - navedba vrednosti spornega predmeta
Glede na odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo le enemu izmed dveh postavljenih tožbenih zahtevkov, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v pravdi uspela le do 50% in da ji mora zato tožena stranka povrniti zgolj 50% priznanih pravdnih stroškov.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasna nezmožnost za delo - intenziteta in trajanje strahu - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - posledice prometne nezgode
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode, ki jo je zaradi dogodka utrpela tožnica, slednji prisodilo primeren znesek odškodnine (s katero bo kot z zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ). Ustreznost je podana tako z vidika odškodnine prisojene za posamezne oblike nepremoženjske škode (to je tako iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja kot tudi strahu), kakor tudi (oziroma predvsem) glede na celoten obseg utrpljene nepremoženjske škode prisojen skupen znesek odškodnine.
Dejstvo, da prej omenjenih ugotovitev ni upoštevalo v (celoti v) okviru odškodnine odmerjene za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ni bistveno. V zvezi s tem je bolj od okoliščine, da tožnica teh psihičnih težav (bolečin) in njihovega zdravljenja v postopku na prvi stopnji tudi sama ni opredeljevala kot nevšečnosti med zdravljenjem, pomembno to, da so tovrstne trditve pri ugotavljanju obsega utrpele nepremoženjske škode (pa čeprav v pretežni meri v okviru postavke strahu) s strani sodišča prve stopnje bile upoštevane (presojane).
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 53, 69, 69/1. ZNP-1 člen 42.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - duševna motnja - milejši ukrep - odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika
Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opuščenega jemanja zdravil, ki ga pritožnik v pritožbi priznava. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Do svoje bolezni ni uvideven, prekinitev jemanja zdravil oziroma zdravljenja pa bi vodila v ponovitev vseh oblik ogrožanja, ki so bila izražena pred sprejemom na zdravljenje in zaradi katerih je bil sprejet v bolnišnico. Njegovo agresivno ravnanje do drugih in uničevanje premoženja izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi. Presoja, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje brez privolitve, je torej pravilna.
kaznivo dejanje razžalitve - obramba pravice - namen zaničevanja
Iz relevantne elektronske komunikacije jasno in očitno izhaja, da so elektronska sporočila zasebnega tožilca napisana korektno in z namenom urediti (očitno problematična) medsebojna razmerja ter da v besedilu sporočil ni najti nobenega razloga za obdolženčevo burno, žaljivo reakcijo, pri čemer je obdolženec, kot izhaja že iz njegovega zagovora, žaljive besede napisal z namenom zaničevanja.
stroški pravdnega postopka - posebni naknadni sklep o stroških - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje skladno z četrtim odstavkom 163. člena ZPP po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari izdalo sklep o višini stroškov postopka. Vsebina pritožbe se na stroške sploh ne nanaša. Pritožnica izpodbija odločitev o glavni stvari, ki pa je že prestala pritožbeni preizkus. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna okoliščina - neznatna škoda
Upnik se sklicuje na trditve iz predloga o dolžnikovem slabem finančnem, likvidnostnem in premoženjskem stanju. Same po sebi te objektivne okoliščine niso razlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Da je podana subjektivna nevarnost, mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavitev denarne terjatve.
Pogoja po drugem in tretjem odstavku 270. člena ZIZ se izključujeta, upnikove trditve pa so kontradiktorne.
Škoda, večja od neznatne, grozi, če bo prepovedano razpolaganje s premičninami, s katerimi dolžnik opravlja svojo dejavnost.
ZFPPIPP člen 152, 236, 236/1, 221f, 221f/7, 237, 237/2. OZ člen 50, 50/2, 429, 429/1. ZGD-1 člen 494, 494/1, 505.
predhodni stečajni postopek - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ugovori dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - prekinitev stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pobot terjatev - insolventnost dolžnika - prikrito izplačilo dobička - delitev bilančnega dobička
Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka.
Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.
ZST-1 člen 5, 15, 15/2. ZFPPIPP člen 20, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
plačilo sodne takse - nastanek terjatve - taksna obveznost - začetek stečajnega postopka - dolžnost plačila sodne takse na podlagi načela uspeha - plačilo takse oproščene stranke
Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.
DZ člen 138, 138/4. ZNP-1 člen 42, 45, 45/2, 45/3.
predodelitev otroka - določitev stikov - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - upravičenje opravljati procesna dejanja
Sodišče mora otroku, ki je dopolnil 15. let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, kot udeležencu postopka omogočiti, da samostojno opravlja procesna dejanja.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - nastanek terjatve
Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da sklep o odpustu obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 20. 2. 2014, je pravilen tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da ugovorno zatrjevani odpust obveznosti na predmetno terjatev ne učinkuje, saj je nastala dne 23. 4. 2014.
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 56.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - padec po stopnicah - vzrok padca - zaščitna ograja - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo
Delodajalec ni dolžan sproti pobrisati vsako mokroto, vnešeno v stavbo v slabem vremenu.
Tožnik je dokazal protipravno stanje, ker na stopnišču ni varnostne ograje na obeh straneh. Da je podana odškodninska odgovornost, pa mora biti protipravnost, v konkretnem primeru kršitev navedenega predpisa, v vzročni zvezi z nastalo škodo. Tožnik v pritožbi izrecno pritrjuje sodišču, da je ograja na obeh straneh stopnic potrebna zaradi zagotovitve mimohoda oseb. Nikoli pa niti zatrjeval ni, da se je v času njegovega padca na stopnicah nahajal še kdo drug in se zato ni mogel prijeti za ograjo, ali da je do padca prišlo zaradi mimohoda drugih ljudi. Med opustitvijo zavarovanca tožene stranke in škodnim dogodkom ni podana vzročna zveza.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 257, 257/1.. ZNPPol člen 3, 3-16.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so v očitanem in dokazanem ravnanju podani vsi znaki kaznivega dejanja, vključno z naklepom. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Tožnica kot uradna oseba oziroma javna uslužbenka, ki je vedela, da podatkov, ki so ji dostopni v zvezi z njenim delom, ne sme posredovati nepoklicanim osebam, je izrabila svoj položaj policistke in s tem B.B. pridobila vsaj nepremoženjsko korist.
ZKP člen 358, 358-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. KZ-1 člen 127, 127/1.
kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - prepir - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - prekršek - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - plačilni nalog - res iudicata - oprostilna sodba
Opis dejanja iz prekrška vsebuje verbalne žalitve in grožnje obdolženca ter dejstvo, da naj bi odrinil C. C., v ničemer pa ne omenja uporabe nevarnih orodij. Ravno nasprotno v opisu obravnavanega kaznivega dejanja sploh ni navedeno, da naj bi obdolženec oškodovanca žalil ali jima grozil s smrtjo, temveč se opis kaznivega dejanja osredotoča ravno na nevarni orodji in njuno uporabo, saj prav uporaba nevarnega orodja pri prepiru oziroma iz nje izhajajoča eskalacija nasilja predstavlja tisti ključni zakonski znak, na katerem temelji kaznivo dejanje po 127. členu KZ-1.
Iz opisa bi moralo izhajati, da sta bili v prepiru udeleženi vsaj dve nasprotujoči si osebi, ki sta obe izražali nesoglasje na glasen ali oster način oziroma na drug način, iz katerega je razvidno, da na nobeni strani ni šlo zgolj za "opozarjanje" ali neko korektno izmenjavo informacij in mnenj, temveč da sta vsaj dve nasprotujoči si osebi dejansko aktivno prispevali k prepiru. Prav tako v opisu niso konkretizirane okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil prepir takšne narave, da bi lahko vsak čas prerastel v fizični obračun, niti, da je pri vsaj dveh nasprotujočih udeležencih prepira obstajala pripravljenost na medsebojni fizični obračun.
Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja tudi ni razvidno, da je obdolženec segel po nevarnem orodju oziroma, da je obdolženec z nevarnim orodjem - železno palico naredil kretnjo, ki bi kazala na to, da jo bo uporabil, saj v opisu ni navedeno denimo, da bi obdolženec oškodovanca podrl na tla s samo palico ali da bi z njo zamahnil, temveč zgolj, da je palico držal v roki, kar pa ne zadostuje za izpolnitev zakonskega znaka.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 104, 104/2, 104/2-1, 226, 226/4, 374, 374/13, 414. ZPP člen 109.
postopek stečaja zapuščine - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - nagrada stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka - odložni pogoj - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika. Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo.
Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je razveljavilo del odločitve, ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva.
Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan pritožnik napisati brez žaljivih primerjav, ker te v ničemer ne pripomorejo k odločitvi. Zmotno je mnenje pritožnika, če meni, da bo lahko pri sodišču, ki odloča o njegovi pritožbi, dosegel boljši učinek, če se o drugih izraža žaljivo. Pritožbeno sodišče ga zato v tem sklepu opozarja, da se v bodoče vzdrži žaljivih komentarjev, ker ga bo sicer lahko denarno kaznovalo.