ZFPPIPP člen 152, 236, 236/1, 221f, 221f/7, 237, 237/2. OZ člen 50, 50/2, 429, 429/1. ZGD-1 člen 494, 494/1, 505.
predhodni stečajni postopek - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ugovori dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - prekinitev stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pobot terjatev - insolventnost dolžnika - prikrito izplačilo dobička - delitev bilančnega dobička
Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka.
Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.
ZIZ člen 17, 17/1, 29a, 29a/1, 55, 58, 71, 238f, 238f/6. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 213, 213/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 56, 56/1.
izvajanje stikov - odlog izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - koristi otroka kot pravni standard - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - oprava izvršbe - pravica do izjave stranke - izvajanje dokazov - odločilna dejstva - pošten postopek - vsebinska presoja - javni interes - vestna in skrbna presoja dokazov - izvedba naroka - celovita presoja dokazov - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - začasna odredba - več postopkov pred istim sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zakonodajalec je v šestem odstavku 238.f člena ZIZ naložil izvršilnemu sodišču, da je tisto, ki presodi, kaj je v največjo korist otrok: da se v procesni situaciji, ko hkrati z izvršilnim postopkom teče tudi postopek za spremembo izvršilnega naslova glede stikov otrok ti izvršujejo, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ali izvršba stikov odloži do odločitve o njihovi spremembi. Ker je pri taki presoji podan javni interes posebnega varstva otrok celo ustavnega pomena (prvi odstavek 56. člena Ustave RS - URS), mora biti taka odločitev celovito in poglobljeno presojana, pri tem pa je toliko bolj pomembno, da je ta presoja opravljena v poštenem postopku, kjer imajo vsi, ki so v njem udeleženi, učinkovito možnost vplivanja na njegov rezultat.
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046313
ZIZ člen 20a. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 6, 91.
izvršba na nepremičnine - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - publicitetni učinek vpisa - pogodbena stranka - osebni dolžnik - hipotekarni dolžnik
Namen zaznambe neposredne izvršljivosti je v publicitetnem učinku zoper tretje osebe, ki niso bile stranke pravnega posla, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ter zato z neposredno izvršljivostjo niso same ob sklenitvi izvršilnega naslova soglašale. Zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti se tako tudi na njih nanaša oziroma jih obvezuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik pa je bil v konkretnem primeru stranka pravnega posla (kreditojemalec in s tem osebni dolžnik), sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, in je soglašal tako s tem, da se bo v zavarovanje terjatve ustanovila in vknjižila hipoteka ter zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, kot s tem, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, ki so v njem zajete. Za učinke neposredne izvršljivosti notarske hipoteke zoper (osebnega) dolžnika kot stranko pravnega posla, sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, zato niti ni potrebna zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi.
Kršitev pravil javnega naročanja je eden od pogojev odškodninskega delikta, zoper katerega je sodno varstvo urejeno v 49. členu ZPVPJN, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZS krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Pritožbeno sodišče v konkretnem odškodninskem sporu ne vidi razloga za odmik od izključne krajevne pristojnosti, določene za sodno varstvo v postopkih javnega naročanja, čeprav domnevna škoda ni nastala zaradi izpodbojnosti pogodbe, pač pa zaradi drugih kršitev pravil javnega naročanja. Varovana dobrina je v obeh primerih ista.
nujni enotni sosporniki - prekluzija trditev in dokazov - učinki pravdnih dejanj sospornikov - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - posledice neodgovora na tožbo - pravica do izjave v postopku - ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe - kršitev družbene pogodbe - ničnost
Ker je eden od nujnih sospornikov podal odgovor na tožbo je s tem preprečil izdajo zamudne sodbe tudi za ostale njune sospornike, kar pa ne vpliva na njihovo nadaljnjo procesno pravico do izjave v postopku in s tem na to, da sosporniki, ki odgovora na tožbo niso podali, v postopku ne bi smeli podajati svojih trditev in predlagati dokazov.
Pogodbeno materialno pravo zavezuje neposredno le pogodbene stranke, ne pa tudi tretjih oseb, zato kršitev ali neizpolnitev pogodbenih določil, ki je predpisana le eni stranki, ne more imeti za posledico ničnosti, razen če bi za to bile podane kakšne posebne okoliščine (npr. zlorabe pravic, dolozna ravnanja).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - načelo kontradiktornosti - trditveno breme - dokazno breme
Dejstvo teka postopka za izterjavo terjatve, samo po sebi ne pomeni vedno tudi pretrganja zastaranja te terjatve, saj je potrebno upoštevati tudi določbo 366. člena OZ. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na ugovor vročiti dolžniku in mu omogočiti, da nanj odgovori.
postopek osebnega stečaja - načelo formalne legalitete - odpust obveznosti
Ob tem, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da se je postopek osebnega stečaja, v katerem so bile dolžniku odpuščene obveznosti, končal pred izdajo izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi moral dolžnik dejstva, v zvezi s časom nastanka škode oziroma neobstojem upnikove terjatve iz premoženjskopravnega zahtevka uveljavljati v postopku izdaje izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 3, 4, 183, 183/1, 221k, 221k/7, 221k/10-2. ZPP člen 339, 339/2-12.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - naknadni predlog prisilne poravnave - meje preizkusa - upniški odbor - sklep upniškega odbora - ničnost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ne presoja le formalnih pogojev pravočasnosti in celovitosti predložene dokumentacije, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, pač pa tudi pravilnost in popolnost naknadnega predloga.
Pravilnost in popolnost naknadnega predloga prisilne poravnave pa mora sodišče preizkusiti glede na vsebino predloga in listine, ki so mu priložene. Ne gre torej le za presojo popolnosti naknadnega predloga, pač pa glede na sklicevanje sedmega odstavka 221.k člena ZPPSL na prvi odstavek 183. člena tega zakona tudi za presojo pravilnosti naknadnega predloga, torej ali je naknadni predlog s priloženimi listinami skladen s kogentnimi določbami ZFPPIPP.
Ker mora sodišče prve stopnje presojati tudi listine, priložene naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo, je bilo dolžno prvostopenjsko sodišče presojati tudi pravilnost oziroma zakonitost sprejetih sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju osnovnega kapitala dolžnika z novimi stvarnimi vložki in o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Morebitno nepravilnost oziroma pomanjkljivost preizkusa naknadnega predloga za prisilno poravnavo prvostopenjskega sodišča ob izdaji sklepa o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave bi morali upniki uveljavljati že s pritožbo zoper navedeni sklep.
Neveljavnosti navedenih sklepov upniškega odbora zato na podlagi predstavljene normativne ureditve ni mogoče uveljavljati mimo zakonsko določenih pravnih sredstev, v obravnavnem primeru s samostojno zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov po preteku pritožbenega roka za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in po nastopu njegove pravnomočnosti. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da je sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje. S tem je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
SPZ člen 68. OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/3, 427/5, 432, 434, 434/3. ZPP člen 213, 213/1, 314, 314/1, 337, 337/1.
najem poslovnih prostorov - stroški najemnika - delilnik stroškov - trditveno breme - prevzem dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika v prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava
Seznanjenosti tožeče stranke z najemno pogodbo (v kateri je bilo določeno, da bo zadevne stroške plačevala najemnica) ni mogoče šteti kot obvestilo o prevzemu dolga iz drugega odstavka 427. člena OZ. Slediti je namreč mogoče tožeči stranki, da je na njeni podlagi najemnico štela le za prevzemnico izpolnitve, da se je torej ta zavezala poleg lastnika in ne namesto njega (434. člen OZ). S tem tožeča stranka tudi ni bila postavljena pred odločitev, da bodisi poda bodisi odkloni svoje privoljenje v morebitni prevzem dolga. Omenjeni dogovor med toženo stranko in najemnico o plačevanju stroškov ima zato lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ). V takšnem primeru pa prvotni dolžnik upniku ostane zavezan za plačilo dolga (smiselno tretji odstavek 434. člena OZ).
Ne more biti razlog za prekinitev postopka predvidevanje tožene stranke, da bo po zaključku najprej začetega postopka lažje prišlo do morebitne mirne rešitve spora. V ZPP je urejen drug institut za skupno obravnavanje zadeve, ki je tudi izraz ekonomičnosti postopka.
ZOZP člen 2, 41. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
socializacija rizikov - nezavarovano vozilo - ekskulpacijski razlog - glavna obravnava - narok za glavno obravnavo - načelo enotnosti glavne obravnave
V določilu 41. člena ZOZP določen povračilni zahtevek ne izključuje tudi uporabe pravil odškodninskega prava (OZ), ki se nanašajo na možnost razbremenitve odškodninske odgovornosti lastnika vozila kot imetnika nevarne stvari. Nekršitev določbe 2. člena ZOZP sama po sebi ne izključuje uporabe 41. člena ZOZP.
Glede na enotnost glavne obravnave tudi narok za glavno obravnavo v ponovnem sojenju predstavlja nadaljnji narok za glavno obravnavo, za nagrado za zastopanje na katerem veljajo določila 2., 3. in 4. točke tar. št. 20 OT.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - ustavitev preiskave - sklep o preiskavi - preiskava - kazenski postopek - začetek kazenskega postopka - res iudicata
Določba 409. člena Zakona o kazenskem postopku, na podlagi katere so pritožniki vložili zahtevo za obnovo kazenskega postopka, se lahko uporabi zgolj v primeru, če je bila zahteva za preiskavo zaradi vsebinskega oziroma materialnopravnega razloga pravnomočno zavrnjena (ker torej iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje). Pri tem gre za nadaljevanje kazenskega pregona in ne za obnovo kazenskega postopka, saj se zaradi zavrnitve zahteve za preiskavo kazenski postopek kot sodni postopek še niti ni začel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00046253
ZUreP-2 člen 206, 206/3-3. ZPRS-1 člen 2, 2-6. ZPP člen 188, 188/3.
razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina - najemna pogodba - oddajanje v najem - nadomestilo - služnost v javno korist - nastala škoda - poslovna dejavnost - izgubljeni dobiček - delni umik - delna ustavitev postopka - deklaratoren sklep - pogoji za ustavitev postopka - preklic umika tožbe
Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.
Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.
V predmetni zadevi pa sta, ob odsotnosti dvoma v to, da sta bili pogodba in odločba realizirani, tudi po oceni sodišča druge stopnje odplačna pogodba in odplačna odločba, ob indicu, da je pravna prednica najemala za te posle posojila, zadosten dokaz, da je pravna prednica za odvzeta zemljišča plačala odškodnino in dala nadomestna zemljišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kvalitetno in vrednostno odgovarjajočo zemljišče pomeni enakovredno dajatev, enakovredna dajatev pa pomeni, da je prag 30 % iz Navodila dosežen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046040
ZDR-1 člen 83, 83/5, 200, 200/3.. OZ člen 131, 165, 352, 352/1, 336, 336/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje terjatve - zastaralni rok
OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek premoženjske škode, ne pa na datum pridobitve dokazov. Posledično so neutemeljene tožnikove navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljal 24. 4. 2017 oziroma da je lahko začel teči zastaralni rok šele po pridobitvi dokazov, s katerimi je dokazoval nezakonitost odpovedi. Ker je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje v navedenem smislu izvedel za vtoževano škodo in toženko kot povzročitelja 16. 5. 2016, je na toženkin ugovor utemeljeno presodilo, da je bila vtoževana odškodninska terjatev na dan vložitve tožbe 1. 10. 2019 že zastarana in je s tem na podlagi prvega odstavka 335. člena OZ prenehala pravica tožnika, da zahteva njeno izpolnitev.
predlog za odlog izvršbe - zavrženje predloga - slabo premoženjsko stanje - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč - javne finance - dolg do države - sodna taksa - obvezna dajatev - plačilni nalog - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prepozen predlog
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dolga do države oziroma občine ureja 77. člen ZJF. Vendar četrti odstavek 77. člena ZJF določa, da se kot dolgovi po tem členu ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev. Ker je sodna taksa obvezna dajatev, je ni mogoče odpisati, odložiti njenega plačila ali dovoliti njenega obročnega plačila po tej določbi.
ZST-1 ne omogoča odloga plačila sodne takse po izteku roka za njeno plačilo in je zato takšen predlog prepozen.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je 29. 1. 2020, 30. 1. 2020 in 3. 2. 2020 tožnik kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilno zaključilo tudi, da razlog za izredno odpoved ni bila tožnikova invalidnost in pogosti bolniški staleži oziroma zavrnitev opravljanja dela v času odsotnosti zaradi bolezni.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da sta ugovora tožene stranke in stranskega intervenienta, da je tožnica upravičena do rente le do prenehanja delovnega razmerja, neutemeljena, saj plačevanje rente ni vezano na trajanje delovnega razmerja, ampak na škodni dogodek. Tožnici namreč škoda ne nastaja zato, ker ni več zaposlena pri toženi stranki, temveč zato, ker je zaradi poškodbe in invalidnosti III kategorije prikrajšana pri zaslužku.