Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/4, 39, 39-3, 39-4, 39-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - uporaba odvetniške tarife - pribava podatkov - poizvedbe - enotna matična številka občana (EMŠO) - lastništvo motornega vozila - razkritje osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov - obrazložen dopis - opomin pred tožbo - poziv k izpolnitvi - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zadostna obrazložitev - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Poizvedbi tožnika o EMŠO toženca in o lastništvu vozila je mogoče primerjati s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, kjer je vrednost storitve opredeljena s 50 točkami (tar. št. 39/5 OT).
Dopis (opozorilo) s pozivom k izpolnitvi terjatve v določenem roku je mogoče šteti za obrazložen opomin pred tožbo, za katerega je po tar. št. 38/4 OT treba priznati 100 točk.
Dolžniki v pritožbah ne izpodbijajo zaključkov sodišča prve stopnje, temveč zgolj navajajo dejstva, ki v celoti predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Zato je sodišče druge stopnje izpodbijan sklep preizkusilo v okviru uradoma upoštevnih kršitev. Kršitev ni ugotovilo.
ZKP člen 358, 358-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. KZ-1 člen 127, 127/1.
kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - prepir - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - prekršek - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - plačilni nalog - res iudicata - oprostilna sodba
Opis dejanja iz prekrška vsebuje verbalne žalitve in grožnje obdolženca ter dejstvo, da naj bi odrinil C. C., v ničemer pa ne omenja uporabe nevarnih orodij. Ravno nasprotno v opisu obravnavanega kaznivega dejanja sploh ni navedeno, da naj bi obdolženec oškodovanca žalil ali jima grozil s smrtjo, temveč se opis kaznivega dejanja osredotoča ravno na nevarni orodji in njuno uporabo, saj prav uporaba nevarnega orodja pri prepiru oziroma iz nje izhajajoča eskalacija nasilja predstavlja tisti ključni zakonski znak, na katerem temelji kaznivo dejanje po 127. členu KZ-1.
Iz opisa bi moralo izhajati, da sta bili v prepiru udeleženi vsaj dve nasprotujoči si osebi, ki sta obe izražali nesoglasje na glasen ali oster način oziroma na drug način, iz katerega je razvidno, da na nobeni strani ni šlo zgolj za "opozarjanje" ali neko korektno izmenjavo informacij in mnenj, temveč da sta vsaj dve nasprotujoči si osebi dejansko aktivno prispevali k prepiru. Prav tako v opisu niso konkretizirane okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil prepir takšne narave, da bi lahko vsak čas prerastel v fizični obračun, niti, da je pri vsaj dveh nasprotujočih udeležencih prepira obstajala pripravljenost na medsebojni fizični obračun.
Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja tudi ni razvidno, da je obdolženec segel po nevarnem orodju oziroma, da je obdolženec z nevarnim orodjem - železno palico naredil kretnjo, ki bi kazala na to, da jo bo uporabil, saj v opisu ni navedeno denimo, da bi obdolženec oškodovanca podrl na tla s samo palico ali da bi z njo zamahnil, temveč zgolj, da je palico držal v roki, kar pa ne zadostuje za izpolnitev zakonskega znaka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045402
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 62.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - neizpolnitev posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Kljub zatrjevanemu slabšemu premoženjskemu stanju (ki samo zase še ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja) obsojenka ni izkazala, da obveznosti v obravnavanem obdobju ni izpolnila zaradi okoliščin, ki niso v njeni moči, pa tudi ne aktivnosti in truda za izpolnitev posebnega pogoja, na primer v smeri iskanja zaposlitve. Pritožbene navedbe o dolgoletnih težavah obsojenke z zdravjem, osebno rehabilitacijo in o družinskih težavah so povsem neizkazane in jim zato ni mogoče slediti.
kaznivo dejanje razžalitve - obramba pravice - namen zaničevanja
Iz relevantne elektronske komunikacije jasno in očitno izhaja, da so elektronska sporočila zasebnega tožilca napisana korektno in z namenom urediti (očitno problematična) medsebojna razmerja ter da v besedilu sporočil ni najti nobenega razloga za obdolženčevo burno, žaljivo reakcijo, pri čemer je obdolženec, kot izhaja že iz njegovega zagovora, žaljive besede napisal z namenom zaničevanja.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati navideznosti sklenjene prodajne pogodbe, je tehten in prepričljiv. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ne drži.
Pritožbeno stališče, da je tožnica „navedla dovolj okoliščin in zagotovila dovolj ustreznih dokazov“, da pogodbeni stranki nista imeli volje skleniti prodajne pogodbe in da se je zaradi tega procesno breme dokazovanja prevalilo na toženca, ni pravilno. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme (v konkretnem primeru tožnice) namreč prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza. Takega dokaznega uspeha pa tožnica v tej pravdi ni dosegla.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 104, 104/2, 104/2-1, 226, 226/4, 374, 374/13, 414. ZPP člen 109.
postopek stečaja zapuščine - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - nagrada stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka - odložni pogoj - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku
Predmet odločitve, ki je vsebovan v obravnavanem sklepu, je prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti na ločitvenega upnika. Tisti del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev, je po vsebini posebni sklep in ni del vsebine sklepa o končni razdelitvi. Zato upnik s tem, ko ni vložil ugovora zoper predlog končne razdelitve, ni izgubil pravice do pritožbe zoper sklep o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik že iz načrta razdelitve posebne stečajne mase, ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES in zoper katerega ni v roku 15 dni vložil ugovora, razčistil vprašanje stroškov prevzema premoženja, zato je sodišče prve stopnje njegovo izjavo o prevzemu tudi pravilno obravnavalo kot veljavno in zavezujočo.
Iz razlogov, na katere pazi ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti je razveljavilo del odločitve, ki se nanaša na določitev odložnega pogoja, ker odločitve z odložnim pogojem določba 374. člena ZFPPIPP ne predvideva.
Pritožba je namenjena presoji pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega sodišča in to je dolžan pritožnik napisati brez žaljivih primerjav, ker te v ničemer ne pripomorejo k odločitvi. Zmotno je mnenje pritožnika, če meni, da bo lahko pri sodišču, ki odloča o njegovi pritožbi, dosegel boljši učinek, če se o drugih izraža žaljivo. Pritožbeno sodišče ga zato v tem sklepu opozarja, da se v bodoče vzdrži žaljivih komentarjev, ker ga bo sicer lahko denarno kaznovalo.
obtožni predlog - smrt oškodovanca kot tožilca - nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti - nadaljevanje postopka - objektivni rok - subjektivni rok - namenska razlaga zakona - zavrženje obtožnega predloga
Trimesečni rok predstavlja objektivni rok, ki teče od smrti oškodovanca kot tožilca in ne od dne, ko so upravičenci izvedeli, da na pobudo pokojnika teče kazenski postopek, pri čemer sodišče ni dolžno poizvedovati, ali obstajajo osebe iz šestega odstavka 60. člena ZKP, niti jih poučevati o njihovi pravici do nadaljevanja postopka. Kadar upravičenci rok zamudijo, je zato potrebno obtožni predlog zavreči, kot to predvideva drugi odstavek 277. člena v zvezi s 437. členom ZKP.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00046313
ZIZ člen 20a. SPZ člen 142. ZZK-1 člen 6, 91.
izvršba na nepremičnine - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - publicitetni učinek vpisa - pogodbena stranka - osebni dolžnik - hipotekarni dolžnik
Namen zaznambe neposredne izvršljivosti je v publicitetnem učinku zoper tretje osebe, ki niso bile stranke pravnega posla, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ter zato z neposredno izvršljivostjo niso same ob sklenitvi izvršilnega naslova soglašale. Zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti se tako tudi na njih nanaša oziroma jih obvezuje neposredna izvršljivost notarskega zapisa. Dolžnik pa je bil v konkretnem primeru stranka pravnega posla (kreditojemalec in s tem osebni dolžnik), sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, in je soglašal tako s tem, da se bo v zavarovanje terjatve ustanovila in vknjižila hipoteka ter zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, kot s tem, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti, ki so v njem zajete. Za učinke neposredne izvršljivosti notarske hipoteke zoper (osebnega) dolžnika kot stranko pravnega posla, sklenjenega v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, zato niti ni potrebna zaznamba neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - načelo kontradiktornosti - trditveno breme - dokazno breme
Dejstvo teka postopka za izterjavo terjatve, samo po sebi ne pomeni vedno tudi pretrganja zastaranja te terjatve, saj je potrebno upoštevati tudi določbo 366. člena OZ. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na ugovor vročiti dolžniku in mu omogočiti, da nanj odgovori.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - splošni skupni del - posamezni del stavbe - hodnik - domneva
Po presoji pritožbenega sodišča del stavbe št. 3 ne more predstavljati posameznega dela stavbe v lasti predlagateljice, saj preko njega do svojih stanovanj dostopajo vsi udeleženci postopka in je v skupni rabi.
Toženka s svojimi dokazi, ki jih izpostavlja tudi v pritožbi, po pravilni oceni sodišča prve stopnje ni dokazala, da je tožniku na misiji na Kosovu (april - oktober 2014) zagotovila tedenski počitek na dneve, navedene v evidencah obremenjenosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00046253
ZUreP-2 člen 206, 206/3-3. ZPRS-1 člen 2, 2-6. ZPP člen 188, 188/3.
razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina - najemna pogodba - oddajanje v najem - nadomestilo - služnost v javno korist - nastala škoda - poslovna dejavnost - izgubljeni dobiček - delni umik - delna ustavitev postopka - deklaratoren sklep - pogoji za ustavitev postopka - preklic umika tožbe
Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.
Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.
izvršba na nepremičnino - prenehanje zastavne pravice - vrnitev varščine - rok za plačilo kupnine - pravočasna položitev kupnine - napačen pravni pouk - pravica do bivanja v prodani nepremičnini
Skladno z določbo prvega odstavka 173. člena ZIZ, na nepremičnini vknjižena zastavna pravica oziroma zemljiški dolg ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen, čeprav zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga niso popolnoma poplačani.
Začetek teka roka za plačilo preostanka kupnine ni bil odvisen od pravnomočnosti sklepa o domiku. Iz Odredbe o prodaji nepremičnine na javni dražbi in iz sklepa o domiku izhaja, da je bilo potrebno preostanek kupnine plačati v 30 dneh od izdaje sklepa o domiku in da morebitna pravnomočnost sklepa o domiku v ničemer ne vpliva na začetek teka roka za plačilo preostanka kupnine.
Glede na zakonsko določbo 210. člena ZIZ, ima pravico bivanja kot najemnik le dolžnik, v kolikor sodišče njegovemu predlogu ugodi. Zato lahko navedeni predlog poda zgolj dolžnik, pri odločanju o takšnem predlogu pa sodišče sicer mora upoštevati tudi družinske člane oziroma njegovo družinsko življenje.
nujni enotni sosporniki - prekluzija trditev in dokazov - učinki pravdnih dejanj sospornikov - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - posledice neodgovora na tožbo - pravica do izjave v postopku - ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe - kršitev družbene pogodbe - ničnost
Ker je eden od nujnih sospornikov podal odgovor na tožbo je s tem preprečil izdajo zamudne sodbe tudi za ostale njune sospornike, kar pa ne vpliva na njihovo nadaljnjo procesno pravico do izjave v postopku in s tem na to, da sosporniki, ki odgovora na tožbo niso podali, v postopku ne bi smeli podajati svojih trditev in predlagati dokazov.
Pogodbeno materialno pravo zavezuje neposredno le pogodbene stranke, ne pa tudi tretjih oseb, zato kršitev ali neizpolnitev pogodbenih določil, ki je predpisana le eni stranki, ne more imeti za posledico ničnosti, razen če bi za to bile podane kakšne posebne okoliščine (npr. zlorabe pravic, dolozna ravnanja).
Četudi je bila že plačana terjatev iz osnovne kreditne pogodbe št.... z dne 11. 2. 2008, ki je bila kot prva zavarovana s pogodbo o zastavi nepremičnin, kakor to trdi pritožba, še vedno obstaja zavarovanje za terjatve iz kasnejših pravnih (kreditnih ali drugih obligacijskih) razmerij do najvišjega zneska 429.000,00 EUR. Namen maksimalne hipoteke je v zavarovanju obstoječih in bodočih terjatev, ki izvirajo iz obstoječih in bodočih pravnih razmerij, pri tem pa se s (prostovoljnim) poplačilom terjatev hipotekarnega dolžnika obseg zavarovanja do najvišjega določenega zneska ne spreminja. Dokler traja maksimalna hipoteka, je z njo zavarovano celotno pravno razmerje med kreditodajalcem (hipotekarnim upnikom) in kreditojemalcem (hipotekarnim dolžnikom) do dogovorjene celotne višine zneska.
Glede na v zgornji obrazložitvi že povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba niti ni izpodbijala in ob upoštevanju zgoraj povzete trditvene podlage pravdnih strank glede dobrovernosti, oziroma nedobrovernosti tožnice, pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica bila ustanovljena z namenom sanacije izgub, ki so jih ustvarile banke s svojim poslovanjem in da ustanovitev tožnice sploh ne bi bila potrebna, če terjatve bank ne bi bile tvegane in sporne, dolžniki pa ne bi bili nelikvidni. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da spornost zavarovane terjatve in vknjižena lastninska pravica toženke 24. 12. 2009 nista pravno pomembni dejstvi za presojo utemeljenosti zahtevka po nasprotni tožbi toženke. Pogodba o zastavi nepremičnin z dne 13. 2. 2008 in vknjižba maksimalne hipoteke na njeni podlagi dne 20. 2. 2008 sta pravno veljavni, prav tako pravni posel med Banko .... in tožnico z dne 18. 2. 2015.
Dolžniki v pritožbah ne izpodbijajo zaključkov sodišča prve stopnje, temveč zgolj navajajo dejstva ki v celoti predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo v okviru uradoma upoštevnih kršitev. Teh ni ugotovilo.
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046040
ZDR-1 člen 83, 83/5, 200, 200/3.. OZ člen 131, 165, 352, 352/1, 336, 336/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje terjatve - zastaralni rok
OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek teka zastaralnega roka na nastanek premoženjske škode, ne pa na datum pridobitve dokazov. Posledično so neutemeljene tožnikove navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljal 24. 4. 2017 oziroma da je lahko začel teči zastaralni rok šele po pridobitvi dokazov, s katerimi je dokazoval nezakonitost odpovedi. Ker je tožnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje v navedenem smislu izvedel za vtoževano škodo in toženko kot povzročitelja 16. 5. 2016, je na toženkin ugovor utemeljeno presodilo, da je bila vtoževana odškodninska terjatev na dan vložitve tožbe 1. 10. 2019 že zastarana in je s tem na podlagi prvega odstavka 335. člena OZ prenehala pravica tožnika, da zahteva njeno izpolnitev.