razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - preživninska obveznost - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - invalidnost
Pri odmeri višine preživnine je sodišče pravilno izhajalo iz dejstva, da so predlagateljičine zmožnosti precej skromne – nima premoženja večje vrednosti, stanovanje, v katerem živi, pa je last njenega brata. Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec zaposlen in zasluži približno 1.400 EUR mesečno. Njegovi prihodki so znatno višji od predlagateljičinih. Predlagateljičina invalidnost predstavlja odločilni dejavnik, saj je dokazano, da se predlagateljica trudi najti zaposlitev, pri tem pa ni uspešna, ker je nihče ne želi zaposliti le za štiri ure. Pritožbeno sodišče zato ne sledi posplošenim pritožbenim zatrjevanjem, da bi si lahko ustvarila dodatni zaslužek z raznimi priložnostnimi deli. Glede na bistveno boljše pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca ter predlagateljičino invalidnost predstavlja odločitev sodišča o porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ravnovesje med potrebami otroka in zmožnostmi njegovih staršev, pa čeprav je večji angažma pri skrbi in vzgoji na strani nasprotnem udeležencu, ki mu je mld. sin (tudi) zaupan v varstvo in vzgojo.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi s predlagateljičinim razkošnejšim življenjskim stilom. Avta v ta okvir ni moč uvrstiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00047686
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 105, 105/1, 106, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 344, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo - določitev primernega denarnega nadomestila - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini. V navedene pravice kabelskih operaterjev bi bilo poseženo le, če bi sodišče za isto časovno obdobje v istovrstnih primerih določilo različne višine primernih nadomestil, pri čemer za takšne odločitve ne bi obstajale utemeljene objektivne okoliščine.
začasna odredba - verjetnost nastanka škode - ukrep trajnejše narave - ogroženost otroka - največja korist otroka - stiki med starši in otrokom - verbalni konflikt - vedenjske motnje - mladoleten otrok - pravni standard
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045017
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 372, 372-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - opis dejanja v obtožnem aktu - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje tuje stvari - tuja stvar - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Tujost stvari je temeljni znak kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in ga je potrebno z obtožnim aktom ustrezno opisati. Časovna in krajevna opredelitev očitanega dogodka ne more nadomestiti dolžnega opisa tujosti stvari.
Dejstven opis, „da je osumljeni v gostinskem lokalu z roko udaril po robovih mize in tako odlomil dva lesena vogalna dela mize, s katere so pri tem padli tudi kozarci in steklenice, ki so se pri tem razbili“, opisuje zgolj stvari in škodo, ki je na njih nastala, ne pa njihove tujosti. Določba prvega odstavka 220. člena KZ-1 res ne zahteva, da bi bilo potrebno v opisu kaznivega dejanja navesti lastnika stvari, ki jo je storilec poškodoval, kot to navaja tožilka, kar pa ne pomeni da zakonski opis zadošča. Zakon (KZ-1) tudi sicer, pri drugih kaznivih dejanjih, ne zahteva opisa imen oškodovancev, ne pri tovrstnih, ne pri drugovrstnih kaznivih dejanjih. Zakon oškodovance abstrahira v izrazih: npr. „komu“ (kdor komu vzame življenje), „koga“ (kdor koga telesno poškoduje) in pri premoženjskih kaznih dejanjih „tuja“ (kdor drugemu vzame tujo premično stvar, v škodo tujega premoženja), ipd. Opisan zakonski znak pa je potrebno konkretizirati, t.j. z dejstvenim opisom zakonskih znakov „tuj“, „drug“, „koga“, iz katerega ustrezno izhaja konkreten oškodovanec, konkretna tujost stvari, premoženja, ipd.
Navedeno povsem enako velja za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Zgolj opis okoliščine, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno v gostinskem lokalu ne zadošča. Gostinski lokal sam po osebi oziroma ob odsotnosti ustrezne trditve, nima pravne osebnosti, ki je lahko nosilec lastninske pravice, iz dejstvenega opisa tudi ne izhaja opis kakšne druge ustrezne lastniške pripisljivosti poškodovanih stvari, ki bi konkretizirala zakonski znak „tujosti“. Opis „tujosti“ se pri tem tudi relevantno veže na formalni preizkus obstoja predloga za pregon, procesne predpostavke, ki ga zakon za to kaznivo dejanje zahteva. Dokler tožilec ne zatrjuje lastnika poškodovane stvari, ni moč preizkusiti ali je bil dejansko podan oškodovančev predlog za pregon.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00045919
ZASP člen 5. OZ člen 190, 190/2, 198. ZDDV-1 člen 3, 81.
avtorsko delo - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka v Pogodbi ni obravnavala nobenih posebnih pravnih vprašanj in ta ne presega običajnega obrtnega znanja. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj iz 5. člena ZASP, da je Pogodba individualno in intelektualno znanstveno delo. Le za zahtevnejše oblike pogodb in ne za enostavne pogodbe o prodaji nepremičnin, kot je obravnavana, teorija opisuje, da pogodba ima avtorsko pravno naravo, če je bil izdelan nov tip družbene pogodbe kot varčevalni model v obliki naložb v nepremičnine.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi neupravičene obogatitve temelji na 198. členu (Uporaba tuje stvari v svojo korist) v zvezi z drugim odstavkom 190. člena OZ. Tožena stranka je razpolagala z osnutkom Pogodbe, ki nima glede na opisani tek dogodkov nobene zveze več s prejšnjimi razmerji med pravdnima strankama in nepremičninsko družbo. Tožeča stranka je opravila odvetniško storitev, ki jo je tožena stranka uporabila v svojo korist. Uporaba tuje odvetniške storitve v svojo korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe osnutka Pogodbe, ki jo je sestavila tožeča stranka, ima pravno naravo verzije.
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravnemu stališču tožene stranke, da je v skladu s 3. členom ZDDV-1 zahtevek iz neupravičene obogatitve terjatev iz naslova neposlovnih obveznosti, ki jo je kot pravno podlago za odločitev uporabilo sodišče druge stopnje. Navedena vrsta terjatve, ki nastane neposredno na podlagi zakona, ni posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za preiskavo - ustavitev preiskave - sklep o preiskavi - preiskava - kazenski postopek - začetek kazenskega postopka - res iudicata
Določba 409. člena Zakona o kazenskem postopku, na podlagi katere so pritožniki vložili zahtevo za obnovo kazenskega postopka, se lahko uporabi zgolj v primeru, če je bila zahteva za preiskavo zaradi vsebinskega oziroma materialnopravnega razloga pravnomočno zavrnjena (ker torej iz dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec, ni izhajal utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje). Pri tem gre za nadaljevanje kazenskega pregona in ne za obnovo kazenskega postopka, saj se zaradi zavrnitve zahteve za preiskavo kazenski postopek kot sodni postopek še niti ni začel.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da sta ugovora tožene stranke in stranskega intervenienta, da je tožnica upravičena do rente le do prenehanja delovnega razmerja, neutemeljena, saj plačevanje rente ni vezano na trajanje delovnega razmerja, ampak na škodni dogodek. Tožnici namreč škoda ne nastaja zato, ker ni več zaposlena pri toženi stranki, temveč zato, ker je zaradi poškodbe in invalidnosti III kategorije prikrajšana pri zaslužku.
predlog za odlog izvršbe - zavrženje predloga - slabo premoženjsko stanje - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč - javne finance - dolg do države - sodna taksa - obvezna dajatev - plačilni nalog - plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - prepozen predlog
Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo dolga do države oziroma občine ureja 77. člen ZJF. Vendar četrti odstavek 77. člena ZJF določa, da se kot dolgovi po tem členu ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev. Ker je sodna taksa obvezna dajatev, je ni mogoče odpisati, odložiti njenega plačila ali dovoliti njenega obročnega plačila po tej določbi.
ZST-1 ne omogoča odloga plačila sodne takse po izteku roka za njeno plačilo in je zato takšen predlog prepozen.
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna ali izhodiščna cena - mnenje ločitvenega upnika
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se bo prodaja, v kolikor ne bo uspešna, lahko ponovila z nižjo izklicno ceno, kar pa še ne bo poseglo v načelo hitrosti postopka, saj gre med drugim šele za prvo prodajo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Ker je tožnik delovno mesto samovoljno zapustil in ker se naslednjega dne na delo ni vrnil, je s svojim ravnanjem (naklepno huje) kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kar ustreza razlogu za podajo odpovedi, določenem v 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - objektivna okoliščina - neznatna škoda
Upnik se sklicuje na trditve iz predloga o dolžnikovem slabem finančnem, likvidnostnem in premoženjskem stanju. Same po sebi te objektivne okoliščine niso razlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
Da je podana subjektivna nevarnost, mora obstajati dolžnikovo konkretno ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za upnikovo uspešno uveljavitev denarne terjatve.
Pogoja po drugem in tretjem odstavku 270. člena ZIZ se izključujeta, upnikove trditve pa so kontradiktorne.
Škoda, večja od neznatne, grozi, če bo prepovedano razpolaganje s premičninami, s katerimi dolžnik opravlja svojo dejavnost.
procesna legitimacija za pritožbo - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - nedovoljena pritožba
Zakon ne daje upravitelju procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim daje sodišče soglasje k upravljanju stečajne mase.
Toženka s svojimi dokazi, ki jih izpostavlja tudi v pritožbi, po pravilni oceni sodišča prve stopnje ni dokazala, da je tožniku na misiji na Kosovu (april - oktober 2014) zagotovila tedenski počitek na dneve, navedene v evidencah obremenjenosti.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 231-3, 273, 273/2. DZ člen 83. ZZZDR člen 57.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - judikatne terjatve - prekinitev predhodnega postopka o odločanju o začetku stečajnega postopka - obseg skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ni predhodno vprašanje - unovčenje premoženja - razumen rok - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - poplačilo iz skupnega premoženja - izločitvena pravica zakonca - zloraba pravic
Dolžnica ne more izpodbiti domneve o trajnejši nelidvidnosti s trditvami o obstoju nelikvidnega premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti v razumnem roku.
Predmetne judikatne terjatve predstavljajo dolžničin dolg do stečajne mase, ki je bila oškodovana zaradi izpodbojnih ravnanj insolventnega bivšega zakonca dolžnice (v tem postopku upnika) v korist dolžnice. V konkretnem položaju je najprej potrebno vzpostaviti premoženjsko pravni položaj stečajnega dolžnika – tu upnika, ki je obstajal pred izpodbitim razpolaganjem s predmetnim premoženjem. Šele nato bo lahko prišlo do izločitve premoženja dolžnice, ki ne spada v stečajno maso, na podlagi prijavljenih in priznanih izločitvenih pravic, in nazadnje še do unovčenja premoženja ter poplačila upnikov. Dolžnica je dolžna ta trenutek na podlagi navedenih pravnomočnih in izvršljivih sodb brezpogojno vzpostaviti lastno premoženjsko pravno stanje in premoženjsko pravno stanje A. A., kakršno je bilo pred izpodbitimi ravnanji, ne glede na morebitne zahtevke, ki bi jih sama imela do bivšega zakonca v osebnem stečaju, ki pa jih v postopku stečaja niti še ni uveljavljala.
Predlagatelju, ki je sedaj v postopku osebnega stečaja, je bilo očitano odtujevanje premoženja pred upniki na način, da ga je prenesel na dolžnico. Dolžničino upiranje kondikcijskim zahtevkom s ciljem, da se omenjeno premoženje ne vrne v stečajno maso, v okoliščinah konkretnega primera predstavlja uporabo pravic v nasprotju z njihovim namenom in tudi v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem (zloraba pravic).
nujni enotni sosporniki - prekluzija trditev in dokazov - učinki pravdnih dejanj sospornikov - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - posledice neodgovora na tožbo - pravica do izjave v postopku - ustanovitev zastavne pravice na poslovnem deležu družbe - kršitev družbene pogodbe - ničnost
Ker je eden od nujnih sospornikov podal odgovor na tožbo je s tem preprečil izdajo zamudne sodbe tudi za ostale njune sospornike, kar pa ne vpliva na njihovo nadaljnjo procesno pravico do izjave v postopku in s tem na to, da sosporniki, ki odgovora na tožbo niso podali, v postopku ne bi smeli podajati svojih trditev in predlagati dokazov.
Pogodbeno materialno pravo zavezuje neposredno le pogodbene stranke, ne pa tudi tretjih oseb, zato kršitev ali neizpolnitev pogodbenih določil, ki je predpisana le eni stranki, ne more imeti za posledico ničnosti, razen če bi za to bile podane kakšne posebne okoliščine (npr. zlorabe pravic, dolozna ravnanja).
Četudi je bila že plačana terjatev iz osnovne kreditne pogodbe št.... z dne 11. 2. 2008, ki je bila kot prva zavarovana s pogodbo o zastavi nepremičnin, kakor to trdi pritožba, še vedno obstaja zavarovanje za terjatve iz kasnejših pravnih (kreditnih ali drugih obligacijskih) razmerij do najvišjega zneska 429.000,00 EUR. Namen maksimalne hipoteke je v zavarovanju obstoječih in bodočih terjatev, ki izvirajo iz obstoječih in bodočih pravnih razmerij, pri tem pa se s (prostovoljnim) poplačilom terjatev hipotekarnega dolžnika obseg zavarovanja do najvišjega določenega zneska ne spreminja. Dokler traja maksimalna hipoteka, je z njo zavarovano celotno pravno razmerje med kreditodajalcem (hipotekarnim upnikom) in kreditojemalcem (hipotekarnim dolžnikom) do dogovorjene celotne višine zneska.
Glede na v zgornji obrazložitvi že povzete ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba niti ni izpodbijala in ob upoštevanju zgoraj povzete trditvene podlage pravdnih strank glede dobrovernosti, oziroma nedobrovernosti tožnice, pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica bila ustanovljena z namenom sanacije izgub, ki so jih ustvarile banke s svojim poslovanjem in da ustanovitev tožnice sploh ne bi bila potrebna, če terjatve bank ne bi bile tvegane in sporne, dolžniki pa ne bi bili nelikvidni. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da spornost zavarovane terjatve in vknjižena lastninska pravica toženke 24. 12. 2009 nista pravno pomembni dejstvi za presojo utemeljenosti zahtevka po nasprotni tožbi toženke. Pogodba o zastavi nepremičnin z dne 13. 2. 2008 in vknjižba maksimalne hipoteke na njeni podlagi dne 20. 2. 2008 sta pravno veljavni, prav tako pravni posel med Banko .... in tožnico z dne 18. 2. 2015.
Dolžniki v pritožbah ne izpodbijajo zaključkov sodišča prve stopnje, temveč zgolj navajajo dejstva, ki v celoti predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Zato je sodišče druge stopnje izpodbijan sklep preizkusilo v okviru uradoma upoštevnih kršitev. Kršitev ni ugotovilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045402
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 62.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - neizpolnitev posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Kljub zatrjevanemu slabšemu premoženjskemu stanju (ki samo zase še ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja) obsojenka ni izkazala, da obveznosti v obravnavanem obdobju ni izpolnila zaradi okoliščin, ki niso v njeni moči, pa tudi ne aktivnosti in truda za izpolnitev posebnega pogoja, na primer v smeri iskanja zaposlitve. Pritožbene navedbe o dolgoletnih težavah obsojenke z zdravjem, osebno rehabilitacijo in o družinskih težavah so povsem neizkazane in jim zato ni mogoče slediti.