kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti - odločba o kazenski sankciji - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Prvostopno sodišče je, ko se je odločalo o vrsti in višini kazenske sankcije, ki jo bo izreklo obdolžencu, olajševalne okoliščine upoštevalo v izdatni meri.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048876
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče
Zagovornik v pritožbi izraža dvom o identiteti zaslišanih prič, vendar to ni pomembno za presojo njune verodostojnosti, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v točki 14 izpodbijane sodbe. Tudi dejstvo, da izpovedb prič ni bilo mogoče preizkusiti z zaslišanjem drugih tujcev, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe, kot je prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 23 izpodbijane sodbe.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00045919
ZASP člen 5. OZ člen 190, 190/2, 198. ZDDV-1 člen 3, 81.
avtorsko delo - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka v Pogodbi ni obravnavala nobenih posebnih pravnih vprašanj in ta ne presega običajnega obrtnega znanja. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj iz 5. člena ZASP, da je Pogodba individualno in intelektualno znanstveno delo. Le za zahtevnejše oblike pogodb in ne za enostavne pogodbe o prodaji nepremičnin, kot je obravnavana, teorija opisuje, da pogodba ima avtorsko pravno naravo, če je bil izdelan nov tip družbene pogodbe kot varčevalni model v obliki naložb v nepremičnine.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke zaradi neupravičene obogatitve temelji na 198. členu (Uporaba tuje stvari v svojo korist) v zvezi z drugim odstavkom 190. člena OZ. Tožena stranka je razpolagala z osnutkom Pogodbe, ki nima glede na opisani tek dogodkov nobene zveze več s prejšnjimi razmerji med pravdnima strankama in nepremičninsko družbo. Tožeča stranka je opravila odvetniško storitev, ki jo je tožena stranka uporabila v svojo korist. Uporaba tuje odvetniške storitve v svojo korist, ki jo je imela tožena stranka od uporabe osnutka Pogodbe, ki jo je sestavila tožeča stranka, ima pravno naravo verzije.
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravnemu stališču tožene stranke, da je v skladu s 3. členom ZDDV-1 zahtevek iz neupravičene obogatitve terjatev iz naslova neposlovnih obveznosti, ki jo je kot pravno podlago za odločitev uporabilo sodišče druge stopnje. Navedena vrsta terjatve, ki nastane neposredno na podlagi zakona, ni posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048095
ZKP člen 49, 445.d.
kaznovalni nalog - ugovor - izrek kazenske sankcije - nevezanost na predlog državnega tožilca
Neutemeljeno pritožnica izpodbija tudi odločbo o kazenski sankciji. Meni, da je bila obdolženki izrečena strožja kazen kot v kaznovalnem nalogu, zgolj iz razloga, ker je zoper kaznovalni nalog vložila ugovor. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje pri izrekanju kazni po vloženem ugovoru zoper kaznovalni nalog ni vezano na predlog državnega tožilca iz kaznovalnega naloga (445.d člen ZKP).
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/3, 286/5, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor procesnega pobota - prekluzija dejstev in dokazov - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Navajanje dejstev in dokazov, ki so predloženi po prvem naroku za glavno obravnavo, je torej še vedno mogoče, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Za presojo dopustnosti sicer prepoznih navedb in dokazov je tako, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi tudi tožeča stranka, relevantna časovna komponenta, ne pa način izvedbe postopka.
začasna odredba - verjetnost nastanka škode - ukrep trajnejše narave - ogroženost otroka - največja korist otroka - stiki med starši in otrokom - verbalni konflikt - vedenjske motnje - mladoleten otrok - pravni standard
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej.
ZPP člen 286, 286/6, 286a, 362. OZ člen 87, 87/2, 165. ZGD člen 38a, 38a/4, 38a/9.
sklenitev posojilne pogodbe - ničnost pogodb - posledice ničnosti - ugovor pobota - poštenost pogodbene stranke
Šele ZPP-E je v spremenjenem 286. členu ZPP izrecno določil, da ureditev prekluzij velja tudi za uveljavljanje ugovorov pobota, da se dejstva, dokazi in ugovor zaradi pobota in zastaranja, navedeni ali uveljavljani v nasprotju z drugim do tretjim odstavkom tega člena, ne upoštevajo. Pred omenjeno novelo ZPP je bila ob odsotnosti posebne zakonske ureditve tako pravna teorija kot tudi sodna praksa zelo neenotna glede vprašanja, kako ravnati v primeru, ko tožena stranka ugovor pobota oziroma dejstva, na katerih le-ta temelji in dokaze, s katerimi navedena dejstva dokazuje, vloži oziroma navaja in predlaga v skladu z 286. in 286.a členom ZPP prepozno. Čeprav se je sicer večinska sodna praksa in tudi pravna teorija zavzemala za to, da je tudi v takem primeru potrebno o ugovoru pobota odločiti v izreku sodbe, pa je med različnimi rešitvami tega vprašanja tudi že v preteklosti zaznati nekaj sodnih odločb, v katerih so sodišča ravnala tako, kot je to sedaj urejeno z novelo ZPP-E in tako kot je to storilo v tem konkretnem primeru tudi sodišče prve stopnje, čeprav se v tej zadevi na prvi stopnji novela ZPP-E ne uporablja, t.j., da takšnega ugovora pobotanja sploh ni upoštevalo in o njem v izreku sodbe ni odločilo2.
Ker je dedovanje podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti, pravdno sodišče lahko samo reši predhodno vprašanje glede okoliščin nasledstva, torej kdo so zapustnikovi dediči (13. člen ZPP).
ZPP člen 249. ZSICT člen 45, 45/1, 45/2, 45/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 38, 38/1, 39, 39/1, 39/3, 42, 49, 49/1.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade za opravljeno delo - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za čas potovanja
Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane, ko izvedenec opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča.
Pritožnikove pripombe na podano mnenje in nestrinjanje z nekaterimi izvedenčevimi odgovori, namreč še ne pomenita, da izvedensko delo ni bilo opravljeno. Enako velja tudi za stališče tožeče stranke o nestrokovnosti, neobrazloženosti, površnosti ter neuporabnosti mnenja in o prekoračitvi pooblastil izvedenca.
Zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja ni okoliščina, zaradi katere izvedenec sploh ne bi bil upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z izdelanim mnenjem. Lahko pa ta okoliščina, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov, predstavlja razlog za znižanje nagrade.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00045087
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3.. ZKP člen 169, 169/7.
kaznivo dejanje pranja denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja - kvalifikacija kaznivega dejanja - uvedba preiskave - zahteva za razširitev preiskave
Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča obdolženčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju iz člena 240/2-1 KZ-1 takšna, da po subjektivni in objektivni plati presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru, je bilo potrebno zoper obdolženega uvesti preiskavo tudi zaradi kaznivega dejanja pranja denarja.
ZIZ člen 58, 58/2, 273, 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasne odredbe v družinskih sporih - izkaz verjetnosti škode - največja korist otroka - ogroženost otroka - spor o varstvu, vzgoji in stikih - stiki med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - ugovorni postopek - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - narok
Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka zaznalo zaradi hudega konflikta med staršema, ki onemogoča njuno dogovarjanje o stikih (med materjo in otrokom, ker ta živi z očetom), zaradi česar je sklenilo, da otroka razbremeni in te stike do konca postopka sodno določi. Pritožbeno sodišče razume, da je sodišče prve stopnje ravnalo tako, da ne bi odsotnost stikov z materjo otrokovemu razvoju hudo škodila. S tem se sicer pritožbeno sodišče strinja. Vendar ima pritožnica prav, da je sodišče določilo dokaj omejene stike med njo in otrokom, pri tem pa ji ni omogočilo, da bi verjetno dokazala, da lahko kvalitetno in v korist otroka izvršuje več stikov z njim, ker jo ni zaslišalo, kot je predlagala, hkrati pa ji očita, da tega ni izkazala. Za to pa bi moralo izvesti narok.
V celotnem času, ko je bilo obsojencu dovoljeno plačevanje denarne kazni po obrokih, vse do trenutka, ko je v plačilo zapadla celotna denarna kazen, torej z zapadlostjo zadnjega obroka, prisilna izterjava denarne kazni ni bila mogoča. Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je imel obsojeni odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
nesreča na delovnem mestu - nesreča na delu ali v zvezi z delom - varovanje - krivdna odgovornost delodajalca - varni delovni pogoji - odgovornost organizatorja tekme - solidarna odgovornost - vzročna zveza - škoda - strel ploščka - zaščitna mreža
Drži (kar v pritožbi opozarja tožena stranka), da je tožnik utrpel škodo zaradi izostale zaščitne mreže, a po drugi strani drži tudi to, da tožnik kljub izostali zaščitni mreži škode ne bi utrpel, če ga delodajalec ne bi razporedil na (za izlet ploščka) nevarno mesto.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00045036
DZ člen 157, 161, 162, 162/1-4. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop - ogroženost otroka - izvajanje stikov - korist mladoletnega otroka
Nasprotna udeleženka ni izkazala okoliščin, ki bi nakazovale ogroženost A. v času stikov z očetom. Svoj predlog za izdajo začasne odredbe je temeljila na domnevnem spolnem nasilju, ki naj bi ga nad mld. hčerko A. izvršil C., 7-letni sin očetove nove partnerke, ko je bila na stikih pri očetu in sta s fantkom spala v isti postelji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka zadošča zaveza očeta, da A. s 7-letnim C. pri očetu ne bo prihajala v stik. Umiritev situacije nakazuje tudi materino zatrjevanje, da je A. sedaj dobro in da pri njej ni zaznati stiske. Materina izpoved izkazuje, da A. nima strahu pred očetom, da ga ima rada in da ji ta ne bi škodoval, zato je zadostna njegova zaveza, da C. takrat, ko bo hčerka pri njem, ne bo prisoten. Za primer kršitve pa je sodišče določilo tudi kazen v višini 500 EUR.
začasna odredba - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razdružitev zadeve - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V zadevi N 71/2019, kot se sedaj vodi po razdružitvi zadev, ni zahtevka za določitev izključnega pripadajočega zemljišča k stavbi, zato so razlogi v izpodbijanem sklepu nejasni, posledično pa tudi zmoten zaključek v izpodbijanem sklepu, da ni izkazana verjetnost terjatve, v tem primeru zahtevka za določitev izključnega funkcionalnega (pripadajočega) zemljišča k neobstoječi stavbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046889
ZKP člen 105, 105/2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pritožbena novota
Obtoženec in njegova zagovornica premoženjskopravnemu (odškodninskemu) zahtevku nista oporekala, njegova zagovornica je v končni besedi navedla le, da kazenski postopek za vse obtožence še ni končan, ker je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu, zato je predlagala, da se oškodovanca napoti na pravdo. Na to je že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Oškodovanec je navajal dejstva in predlagal dokaze, na katere je opiral svoj zahtevek, medtem ko obtoženec in njegova zagovornica nista navajala nobenega dejstva in tudi nista predlagala dokazov, s katerim bi izpodbijala navedbe in dokaze oškodovanca. Kot je bilo že zgoraj navedeno, gre v primeru odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v okviru kazenskega postopka za tako imenovani pridruženi pravdni postopek, zato je logično, da stranki tega postopka v kazenskem postopku ne moreta biti v slabšem ali boljšem položaju kot bi to veljalo v pravdi, zato je pritožnica z navedbami v pritožbi, ki se nanašajo na obstoj in višino škode, prepozna. Gre za pritožbeno novoto, saj navaja dejstva (in dokaze), ki jih prvič uveljavlja šele v pritožbi, pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navajati oziroma predložiti do konca predobravnavnega naroka oziroma naroka za izrek kazenske sankcije (smiselno po prvem odstavku 337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Pritožnica izpodbija tudi odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti. Tega sicer v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, vendar ni prekludirana, ker gre za uporabo materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava glede pričetka teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo so utemeljeni, čeprav ne iz razlogov kot jih navaja pritožnica. Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa ni odvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno oz. ali je plačan račun za popravilo. V civilni sodni praksi je sprejeto stališče, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka (ta je v obravnavani zadevi zapadel od nastanka škode - 165. Člen OZ), marveč od nastanka zamude in je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti.
ZVK člen 13,13-10, 27.. ZPP člen 215, 337.. ZGD-1 člen 263.
dejanje nelojalne konkurence - denarna odškodnina - vzročna zveza - deliktna sposobnost - nedopustno protipravno ravnanje - neupravičena obogatitev
Odškodninski zavezanec je oseba, ki protipravno ravna, ni pa nujno, da je to hkrati tudi oseba, ki ima od protipravnega ravnanja korist. Tožena stranka zato lahko odgovarja le za tista ravnanja svojih organov in zaposlenih, do katerih je prišlo v času, ko je že obstajala.
Med obema pravdnima strankama obstaja dejanska konkurenca, sam obstoj konkurence na trgu pa ni prepovedan. Opravljanje identične dejavnosti podjetja ne predstavlja dejanja nelojalne konkurence le zaradi tega, ker je ista oseba najprej opravljala funkcijo poslovodje v enem podjetju, nato pa v konkurenčnem podjetju. O nelojalni konkurenci lahko namreč govorimo šele, če bi konkretna ravnanja konkurenčnega podjetja kazala, da le-to na nepošten način konkurira drugemu podjetju.