ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
stroški izvedenca - ogled - dopolnitev izvedenskega mnenja - obseg izvedenčevega dela - pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - manj zahtevni pisni izvid
Izvedenec je, tako kot mu je sklep nalagal, opravil ogled spornih talnih površin in v zvezi z ugotovitvami ogleda sestavil dopolnilno mnenje, v katerem je opisal ugotovitve ogleda. Višje sodišče ugotavlja, da je izvedenec v obeh predhodnih mnenjih ugotavljal, da je popis napak v poročilu o pregledu GOI del in zunanje ureditve za natančnejšo oceno vrednosti sanacije nepopoln. Zato je na ugotovitve izvedenca v dopolnilnem mnenju vplivalo tudi dejstvo, da se izdelovalec poročila A. A., ki je bil po zaprosilu izvedenca vabljen na ogled preko pooblaščencev pravdnih strank, ogleda ni udeležil.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - neizvedba dokaza - substanciranje dokaznega predloga
Stranka je tista, kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, ki mora ob dokaznem predlogu za svoje zaslišanje določno navesti, o čem bo izpovedovala.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - podaljšanje pripora - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je moralo po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Pri tem je ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile, kar vse je v nadaljevanju podrobno in prepričljivo obrazložilo. Ker gre za preizkus po uradni dolžnosti tudi ni bil potreben predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, zaradi česar navedbe, da tožilstvo ni dokazalo begosumne nevarnosti, niso utemeljene.
SPZ člen 77, 77/2. ZNP člen 35, 35/5, 131. ZEN člen 20, 20/1.
sodna ureditev meje - kriterij zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - urejena meja - domneva močnejše pravice
Presoja dopustnosti izravnave in načina opravljene izravnave parcele prvega nasprotnega udeleženca ni predmet odločanja v postopku sodne ureditve meje, katerega vsebina je na podlagi določila 131. člena ZNP zgolj ureditev meje med zemljišči, če je ta sporna.
V slovenskem pravu in sodni praksi velja, da litispendenco ustvari tudi uveljavljanje ugovora pobotanja terjatve in enako ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda.
Četudi je tožena stranka morda navajala, da celotno vtoževano terjatev ugovarja v pobot, ji sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti in bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva razčistiti ali tožena stranka vztraja pri tožbi ali pri ugovoru pobota, ker procesni pobotni ugovor ustvarja litispendenco glede v pobot uveljavljane terjatve, če se je pravda glede iste terjatve začela prej.
združitev kazni zapora - neprava obnova postopka - zastaranje izvršitve kazni zapora - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega zakona
V postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve izrečene kazni sodišče odloča po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna. Takšna uporaba zakona ne predstavlja odstopa od načela alternativnosti, saj presoja, kateri zakon je za storilca milejši z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni, v pravnomočni sodbi ni zajeta, hkrati pa se o tem vprašanju odloča v samostojnem in od izrekanja sodbe ločenem postopku.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. SPZ člen 33, 34.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - spor zaradi motenja posesti - zadnje stanje posesti
Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožnik med ostalim zavezal, da v obdobju desetih mesecev od sklenitve te poravnave ne bo vstopal in bival v stanovanju, ter da bodo stiki med tožnikom in mladoletnima otrokoma pravdnih strank potekali trikrat tedensko v stanovanju ali drugje, po dogovoru strank. To pa pomeni, da se tožnik ne more sklicevati na nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, ker mu je z ravnanjem toženke onemogočena uporaba lastnega stanovanja, saj že pred tem v stanovanju določeno obdobje ni bival.
oprostitev plačila sodne takse - ponovna vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pomotna vložitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 določa, da sodišče s predlogi, ki ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov in izjav, ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, tako vlogo, če v danem roku ni ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, pa sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP zavrže.
Na presojo pravilnosti sklepa ne more vplivati trditev tožnika, da je bil plačila takse že oproščen s sklepom z 28. 5. 2018, saj gre za navedbo, ki bi, če je resnična, pripeljala do enake odločitve - to je do zavrženja predloga.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZPP člen 324, 324/4.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - posest - dobroverna posest - opravičljiva zmota - domneva dobrovernosti posestnika - dolžna skrbnost - zakonita posest - veljaven pravni naslov - darilna pogodba - delna posest - potek priposestvovalne dobe - stroški pravdnega postopka - obrazloženost stroškovne odločitve
Vsebino in obseg skrbnosti, ki se pričakuje od posestnika, je treba uravnotežiti z ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari. Ker je toženec ob očitnih in obširnih posegih tožnikov v vtoževani sporni del parcele tekom daljšega časovnega obdobja ostajal pasiven, jim ni ugovarjal ali izrazil svojega nestrinjanja z njimi, se pri tožnikoma ni in ni mogel vzbuditi sum, da nista lastnika nepremičnine in sta opravičljivo ostajala v zmoti o pripadnosti vtoževane parcele, njuna posest pa ni izgubila značaja dobrovernosti.
Posest tožnikov na spornem delu parcele je temeljila na darilni pogodbi, ki je bila tudi realizirana, pa čeprav v manjšem obsegu, kot sledi iz vsebine darilne pogodbe.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni treba izčrpno pojasnjevati vsake stroškovne postavke.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - policijska pooblastila - dokazni standard - ugotavljanje identitete - osebni pregled
Policisti so se za identiteto obtoženca odločili zaradi, po njihovi oceni, sumljivega obnašanja, saj je na sprehajališču, katerega kontrolo so opravljali zaradi ilegalnih migrantov, nervozno pogledoval nazaj, nato pa se na kratki razdalji pred njimi sunkovito obrnil in nek svetleč predmet dal v žep. Glede na to, da je za ugotavljanje identitete zadostna že najnižja stopnja verjetnosti (dokazni standard), to je sum, je treba sprejeti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so policisti imeli zadostno podlago, da so se odločili legitimirati obtoženca. Ker pa je slednji tik pred srečanjem s policisti nek svetleč predmet vtaknil v žep, za kar zagotovo ne bi imel razloga, v kolikor ne bi šlo za nek prepovedan predmet, so policisti na podlagi neposredne zaznave pravilno ocenili, da obstaja velika verjetnost, da ima obtoženec pri sebi predmete, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči. To pa je podlaga za pregled osebe po 52. členu ZNPPol, pri katerem policisti še pred začetkom pregleda osebo pozovejo, naj sama izroči predmete.
ZDSS-1 člen 82.. ZPIZ-2 člen 68, 68/1, 68/2, 424, 424/1.. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 4/6.
poklicna bolezen - zmotna uporaba materialnega prava - ugotavljanje invalidnosti
Pogoji za štetje obolenja za poklicno bolezen so podani, če je zavarovanec delal na delovnem mestu, za katerega je v seznamu določeno, da se na njem pojavlja bolezen kot poklicna, da je obolel za takšno boleznijo oziroma da izpolnjuje pogoje, da se obolenje šteje za poklicno in da obstaja vzročna zveza med daljšo neposredno poklicno eksponiranostjo in boleznijo. Tovrstna vprašanja pa v obravnavanem predsodnem postopku zaradi nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava niso bila razčiščevana.
mladoletni oškodovanec - prestrašenost - nasilno in drzno vedenje
Čeprav je glede na izveden dokazni postopek izkazano, da je storilec oškodovanca, ki je bil v času dogodka star 12 let, ogovoril z besedami ″Ko boš velik, boš baraba! Ne boš fajn ded!″, kar so nedvomno nenavadne besede za komunikacijo z mladoletnim oškodovancem, te besede po oceni pritožbenega sodišča niso posebej žaljive, niti ni mogoče šteti storilčevega ravnanja, ko je mladoletnemu oškodovancu izrekel te besede, kot drznega.
Pojma hujši prekršek v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče tolmačiti drugače, kot izhaja iz določbe drugega odstavka 23. člena ZP-1.
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1. 90/1-4, 91, 91/3, 214. ZKP člen 357, 357/4, 372, 372/3, 378, 378/4,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
oderuštvo - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pretrganje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - kršitev kazenskega zakona
Obdolženca naj bi obravnavano kaznivo dejanje storila med 1. 10. 2010 in 24. 11. 2010, kar pomeni, da bi glede na 10-letni zastaralni rok zastaranje pregona kaznivega dejanja nastopilo 24. 11. 2020. Zastaranje pa tedaj, in tudi ne ob izreku prvostopenjske sodbe, še ni nastopilo. Zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 je bil v Uradnem listu RS 28. 3. 2020 objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoVid-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je v 3. členu določil način teka rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena tega zakona je določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da se je ustavil tudi tek zastaralnih rokov, in sicer v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020, glede na to, da je navedena določba prenehala veljati s sklepom Vlade RS (Ur. l. RS, št. 74/2020 z dne 21. 5. 2020 v zvezi z 2. členom ZZUSUDJZ, objavljenega v Ur. l. RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020). Zakon je torej določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Zastaranje kazenskega pregona se je zato v nenujnih zadevah podaljšalo za 64 dni. Pritožbeno sodišče pa je skladno s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 ugotovilo še drugi razlog za pretrganje zastaranja kazenskega pregona, in sicer nedosegljivost obdolženega S. K. za sodišče. Razpis iskanja obdolženca v Republiki Sloveniji in tujini, ki ga je moralo odrediti sodišče, da je lahko nadaljevalo postopek, potem ko je brez uspeha uporabilo vse druge možnosti za vročitev obtožnice, je po oceni pritožbenega sodišča tista okoliščina iz tretjega odstavka 91. člena KZ-1, zaradi katere zaradi nedosegljivosti obdolženca za sodišče zastaranje kazenskega pregona ni teklo.
pravica do poštenega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič - učinkovito sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo
Glede na izrecno nasprotovanje ugotovitvam poslujočih policistov, ki za storilko predstavljata obremenilni dokaz, moralo v okviru predmetnega postopka dopolniti dokazni postopek ter zaslišati tako storilko, kot tudi priče, ki naj bi jih storilka postregla kljub vinjenosti, saj bi lahko te priče za storilko predstavljale razbremenilni dokaz, storilki pa bi moralo zagotoviti tudi pravico do zaslišanja obremenilnih prič oziroma možnost, da storilka tudi obremenilnim pričam postavlja vprašanja.
Ker sodišče prve stopnje ni dopolnilo dokaznega postopka so utemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče storilki ni zagotovilo poštenega postopka ter učinkovitega sodnega varstva.
vožnja ob desnem robu vozišča - uporaba varnostnega pasu - dokazanost prekrška
Tretji odstavek 37. člena ZPrCP določa splošno pravilo, da morajo vozniki voziti po desni strani ceste. Namen tega pravila je preprečiti trčenja z nasproti vozečimi vozili ali s kolesarji in pešci, ki se gibajo ob desni strani oz. desnem robu vozišča. Obdolžencu se v predmetni zadevi ne očita, da bi vozil preblizu desnega roba vozišča oziroma, da bi vozil po levi strani, temveč da po tem, ko je pripeljal iz kratkega ravninskega dela cesta, ki preide v oster levi ovinek po klancu navzgor, ni zavil levo, ampak je zapeljal naravnost izven cestišča. Tak opis ravnanja po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja prekrška po tretjem odstavku 37. člena ZPrCP, temveč bi kvečjemu lahko šlo za očitek vožnje z neprilagojeno hitrostjo, kar pa se obdolžencu v predmetni zadevi ne očita, niti iz obdolžilnega predloga ne izhajajo dejstva in okoliščine, s katerimi bi bilo mogoče obdolžencu očitati tak prekršek.
naročniško razmerje - posodbena pogodba - splošni pogoji - telekomunikacijske storitve - zaračunanje storitev - neplačilo računov - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - vrnitev stvari - kraj izpolnitve - sedež upnika - spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
S pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti zahtevka ni upoštevalo dejstva, da je toženec zoper računa vložil ugovora, toženec smiselno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (458. člen ZPP).
Pri razmerju med pravdnima strankama gre glede opreme za posodbeno pogodbo, to je pogodbo, s katero se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil. Na podlagi določila 583. člena OZ pa je vrnitvena dolžnost prinosniška dolžnost, kraj vrnitve pa je sedež upnika. Zato je materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec svojo obveznost vrnitve opreme dolžan izpolniti tako, da tožnici omogoči prevzem opreme na svojem prebivališču, napačen. Ker toženec opreme ni vrnil, ampak jo je dal le na razpolago, tožnica utemeljeno zahteva njeno plačilo.
Nedopustno in v nasprotju z načelom domneve nedolžnosti pa je sodišče prve stopnje zapisalo, da v obravnavanem primeru storilka svojih trditev, da očitanega prekrška ni storila, ni z ničemer dokazala. Predlagatelj postopka o prekršku oziroma prekrškovni organ je namreč tisti, ki nosi breme dokazovanja, da je storilec storil prekršek. Ni torej dolžnost storilca, da dokazuje, da prekrška ni storil, zlasti če se pri tem sklicuje na negativna dejstva, kot je to v obravnavanem primeru.