ZPP člen 245, 245/2. OZ člen 642, 642/1, 642/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
dokaz z izvedencem - imenovanje izvedenca - izvedenec, ki ni sodni izvedenec - odmera nagrade in stroškov izvedenca - višina nagrade izvedenca - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - plačilo nagrade za opravljeno delo - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih
Imenovanje družbe za izvedenca v tej zadevi je skladno z določbo drugega odstavka 245. člena ZPP, po kateri sodišče lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. Višina nagrade se v takšnem primeru, ker ni bilo vnaprejšnjega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem glede plačila stroškov in se tudi ne more določiti po vnaprej znanem ceniku, določi skladno z določili OZ. Sodišče je pravilno uporabilo določbe pogodbe o delu (642. člen) in upoštevalo, da je glede na naravo posla pri določitvi višine stroškov primerna še ustrezna uporaba določb Pravilnika.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - stiki z otrokom - ogroženost otroka - izvedensko mnenje
V postopkih zavarovanja z izdajo začasne odredbe je v tovrstnih družinskih zadevah glede strokovnih vprašanj vsaj na začetku postopka, ko se še ne razpolaga z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, sodišča pri svoji odločitvi praviloma opirajo na poročila, ocene in mnenja CSD, ki se jim zaradi njihove strokovnosti in praktične usposobljenosti CSD-jev pripisuje visoka dokazna vrednost, podobna tisti, ki jo ima sicer izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Vendar je temu tako, kot je to pravilno obrazložilo tudi sodišče prve stopnje, samo toliko časa, dokler v postopku svojega strokovnega mnenja ne izdela sodni izvedenec. Ko svoje mnenje izdela sodni izvedenec, pa mnenje CSD nima več takšne teže kot ga je imelo pred tem in predstavlja le enega izmed ostalih listinskih dokazov, ki je enako kot vsi ostali podvrženo dokazni oceni sodišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 452, 454, 454/1, 454/2.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - pogoji za odločitev brez naroka - predlog stranke - predpostavka - pogoji za izdajo sodbe
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 21. 8. 2020 zahtevala izvedbo naroka. Ker sodišče lahko izda sodbo brez naroka le v primerih, če nobena stranka izvedbe naroka ni predlagala, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar utemeljeno opozarja tožeča stranka v pritožbi.
OZ člen 171, 964. ZŽNPO člen 48, 49, 49/2, 52, 52/2.
vmesna sodba - nezgoda na smučišču - krivdna odgovornost upravljalca smučišča - napačna uporaba materialnega prava - pravni standard skrbnosti - prispevek k škodnemu dogodku
Glede na nesporne dejanske ugotovitve ter prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje o ugotovljeni prepozni zaustavitvi sedežnice, je podlago odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke, treba obravnavati s stališča krivdne odgovornosti.
prepozen predlog za odlog plačila sodne takse - zavrženje predloga za odlog - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - pravni interes
Sklep o odlogu plačila sodne takse velja za takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan vložitve predloga ali kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1).
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76, 76/1, 76/3.
odločitev o stroških postopka - oprava rubeža
Stroški oprave neposrednih izvršilnih dejanj rubeža niso nepotrebni le zato, če se morda pozneje v postopku z ugovorom tretjega ugotovi, da niso bile zarubljene dolžnikove stvari.
odlog izvršbe - predlog dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, saj izvršba teče že od leta 2012 in torej dolžnik že vrsto let ve, da v kolikor terjatve ne bo poravnal bo prišlo do prodaje njegovih nepremičnin, sama realizacija izvršbe te škode ne utemeljuje, dolžnik pa še ima v lasti tiste nepremičnine, na katere je bila izvršba ravno zaradi potreb kmetovanja pravnomočno ustavljena.
sklep o zavarovanju - neposredna izvršljivost - hipotekarni dolžnik
Ker ima hipotekarni dolžnik v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik, je dolžan povrniti upniku tudi potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino, kot to določa peti odstavek 38. člena ZIZ.
OZ člen 356, 356/1, 1034, 1034/3. ZIZ člen 20, 20/2, 55, 58.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - dokazovanje zapadlosti terjatve - razmerje subsidiarnosti - neuspešno uveljavljanje terjatve od družbe - jasnost besedila - ustavitev izvršbe - zastaranje - pretrganje zastaranja terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - subsidiarno poroštvo - sodba kot javna listina
Besedilo sodne poravnave v tem pogledu ni nejasno, saj pomeni konkretizacijo subsidiarnosti, ki je v tem, da bo upnik najprej zahteval prisilno sodno izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika na določen način, šele če bo neuspešen, pa terjal obveznost od dolžnikov tega postopka. Besedilo ne določa, kot se zmotno zavzemata dolžnika, da bi moral upnik neomejeno vztrajati pri unovčevanju premoženja in je upravičen zahtevati plačilo od dolžnikov le po (delnem) plačilu v izvršilnem postopku. Iz besedila jasno izhaja, da mora upnik le uveljaviti možnosti sodnega varstva znotraj izvršilnega postopka. Navedena sklepa nedvomno potrjujeta, da je bila ta možnost uporabljena.
ponovna odločitev o isti stvari - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - meje pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - neuspešna izvršba - stopnja verjetnosti - časovna odmaknjenost - procesne predpostavke - izvršba na nepremičnino
Vendar je v isti sodni praksi izpostavljeno, da lahko sodišče pri presoji navedene procesne predpostavke upošteva tudi okoliščine, ki so javno (splošno) znane, četudi jih upnik izrecno ne navede. Posebej je bilo tudi pojasnjeno, da že sama daljša časovna odmaknjenost od zadnje prodaje utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev. Navedeni vidik je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zanemarilo, ko ni upoštevalo, da je od konca predhodnega postopka neuspešne izvršbe poteklo že skoraj štiri leta, kar je zagotovo zadostna spremenjena okoliščina.
povrnitev pravdnih stroškov - sklep o stroških postopka - odmera stroškov postopka - potni stroški - kilometrina - izpolnitveni rok - začetek teka roka za plačilo - obrazloženost odločitve o stroških postopka - očitna računska pomota
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da potni stroški za tožnikov prihod na narok znašajo (40 km po 0,37 EUR) 14,80 in ne 18,40 EUR, kot je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje, za prihod na štiri naroke pa 59,20 EUR in ne 73,60 EUR.
Sodišče prve stopnje je rok za povrnitev stroškov napačno določilo od vročitve izpodbijanega sklepa, saj tedaj sklep še ni bil pravnomočen. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep spremenilo tako, da je določilo (kot je običajno) 15 dnevni izpolnitveni rok, za katerega se šteje, da prične teči od prejema pravnomočnega sklepa dalje, v konkretnem primeru od prejema sklepa pritožbenega sodišča.
Kot navaja tožeča stranka v pritožbi, se skladno z Obvezno razlago prve in druge alineje 1. točke tar. št. 3 in 2. točke tar. št. 4 OT v primeru, ko je poravnava v postopku mediacije sklenjena pred začetkom pravdnega, nepravdnega ali izvršilnega postopka in najpozneje pred ali med poravnalnim narokom, če je ta zakonsko predviden, za takšno situacijo pa gre tudi v tem primeru, ko je do sklenitve poravnave v postopku mediacije prišlo pred pripravljalnim narokom, za obračun stroškov pri sklenitvi poravnave v postopku mediacije uporablja 1. točka tar. št. 3 OT in ne 2. točka tar. št. 4 OT.
ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja in z njim povezanega začetka teka zastaranja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek konča z ustavitvijo na zadnje dovoljeno sredstvo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
stroški in nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - pisna napaka - vsebinska obravnava vloge - vsebinska presoja - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je nepravilno postopalo, ko je še pred prejemom pripomb udeležencev na dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 18. 9. 2020 in glede stroškovnika izvedenke izdalo izpodbijani sklep, zato se ni moglo opredeliti do pritožbenih navedb, s katerimi nasprotna udeleženka zatrjuje, da je izvedenka z dopolnitvijo izvedenskega mnenja le popravila očitno pisno napako in da ni bila pozvana, da vsebinsko dopolni izvedensko mnenje.
litispendenca - pravica do izjave - konkretizacija dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme
Dolžnik neutemeljeno vztraja pri ugovoru litispendence. Sodišče druge stopnje soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da se zapuščinski in izvršilni postopek nanašata na različni predmet postopka. Bistveno je pri tem, da v obravnavanem postopku upnik uveljavlja svojo terjatev na podlagi izvršilnega naslova notarskega zapisa zoper dolžnika kot poroka, zapuščinski postopek pa teče glede dedovanja po pokojni glavni dolžnici. Navedena postopka tudi nista povezana na način, kot meni dolžnik, ki bi zahteval prekinitev izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku ni bistven obstoj dedne pravice, čemur je namenjen zapuščinski postopek, tako ni mogoče govoriti o predhodnem vprašanju. Upnik ima v rokah izvršilni naslov neposredno zoper dolžnika in ne kot dediča.
V tem primeru je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki zavrne predlog nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži predložitev listin in podatkov, sklep procesnega vodstva, saj se neposredno nanaša na vodenje postopka, konkretno na izvedbo dokaznega postopka. Skladno z določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP zoper takšne sklepe ni pritožbe.
Z napačnim pravnim poukom sodišče ne more spremeniti določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo.
Čeprav tretjina takse za vložitev pritožbe za podrejeni zahtevek v ZST-1 ni izrecno predvidena, ni razumnega razloga, da se za ta položaj ne bi mogla smiselno uporabiti določba tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki določa, da če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni tožbeni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil razlog za predlagano uvedbo tretjinske takse za podrejeni tožbeni zahtevek (za nov tretji odstavek 18. člena ZST-1) v tem, da morajo biti v primeru eventualne kumulacije tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi, zaradi česar sodišče pri morebitnem obravnavanju podrejenega zahtevka ne bo imelo toliko dela, kot če bi bil ta predmet samostojnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri odločanju pritožbenega sodišča o pritožbi zoper primarni in podrejeni zahtevek za v bistvenem enak položaj. Da je treba pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper podrejeni zahtevek uporabiti pravilo tretjinske takse, pa (vsaj posredno) izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje že pritožnica.
Sicer je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe polemiziralo z znaki kaznivega dejanja storjenega v sostorilstvu in s samim opisom obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, čemur sicer pritožbeno sodišče ne more pritrditi, saj ugotavlja, da ima opis očitanih kaznivih dejanj vse njihove zakonite znake, vendar ugotavlja, da navedeno ni bistvenega pomena, glede na tehtne in prepričljive razloge oprostilne sodbe, saj je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, kot to izhaja tudi iz razlogov napadene sodbe, zato ostale navedbe v obrazložitvi niso odločilnega pomena.