priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost tuje sodne odločbe - izvršljivost - potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe po avstrijskem pravu
Ker naš pravni red v 95. členu ZMZPP za priznanje tuje sodne odločbe zahteva potrdilo o pravnomočnosti, avstrijski pravni red pa predložitev takega potrdila omogoča, je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje materialnopravno pravilna. Predlagateljica kljub večkratnemu pozivu sodišča zahtevanega potrdila ni predložila in zato ni izpolnila zahtevanega pogoja za priznanje tuje sodne odločbe.
ZKP člen 207, 207/5, 361, 392, 392/7, 398, 398/1-1.
pripor - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - trajanje pripora v primeru delne razveljavitve obsodilne sodbe - odreditev pripora ob izreku sodbe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - preizkus pripornih razlogov
Sodišče prve stopnje v primeru, če pred potekom dveh let od vložitve obtožnice izreče obsodilno sodbo, ni dolžno odpraviti pripora po 5. odstavku 207. člena ZKP, ko ta rok poteče, čeprav sodba v tem roku še ni postala pravnomočna.
V primeru, ko sodišče druge stopnje v celoti razveljavi sodbo glede obtoženca, ki je bil v priporu po vložitvi obtožnice že več kot dve leti, pritožbeno sodišče, tudi če obstaja priporni razlog, pripora ne more podaljšati v skladu z določbo 7. odstavka 392. člena ZKP, temveč mora pripor po 5. odstavku 207. člena ZKP odpraviti, ker po razveljavitvi ni več obsodilne sodbe.
Če je v primeru steka kaznivih dejanj obsodilna sodba le delno razveljavljena, v nerazveljavljenem obsegu še vedno obstaja, čeprav je v tem primeru kazen samo določena, ne pa tudi izrečena. Zato v tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka 207. člena ZKP in dejstvo, da je rok dveh let od vložitve obtožnice že potekel, ne more vplivati na odločitev o ponovni odreditvi pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - jezik v postopku - preiskovalna dejanja - obvestilo obdolžencu o zaslišanju prič - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič
V zahtevi za varstvo zakonitosti je vložnik dolžan navesti konkretne kršitve zakona, na katere se sklicuje, in jih tudi obrazložiti, ker jih sodišče preizkusi samo v uveljavljanem obsegu (1. odstavek 424. člena ZKP). Zato se zahteva ne more sklicevati na razloge, navedene v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Le v primeru obsojenčeve ali zagovornikove zahteve, da se obsojencu omogoči uporabljati v postopku svoj jezik, in bi sodišče kljub temu opravilo glavno obravnavo brez tolmača, bi bilo mogoče zaključiti, da je obsojenca prikrajšalo za pravico, določeno v 1. odstavku 8. člena ZKP. S tem bi storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Opustitev pouka obsojencu in drugim osebam, naštetim v 1. odstavku 8. člena ZKP, o pravici prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku, da so bile poučene in kaj so izjavile, lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je takšna pomanjkljivost vplivala ali mogla vplivati na zakonitost pravnomočne sodbe.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - alibi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Alibi je po vsebini dokaz, ki določeno osebo izključi kot storilca kaznivega dejanja, zato je v interesu obrambe, da ga predloži že na samem začetku postopka oz. takoj ko odpadejo morebitni razlogi, zaradi katerih tega ni mogla storiti prej. V nasprotnem primeru, ko ni nekih razumnih razlogov za zakasnitev - na strani obrambe je, da opraviči časovni zamik tega dokaznega predloga -, je mogoče šteti, da je bil dan zgolj z namenom zavlačevanja kazenskega postopka.
V 427. členu ZKP je določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti (prvi odstavek 420. člena ZKP), pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, tudi ni dolžno razlagati, zakaj ne, saj bi to dejansko pomenilo vstop skozi druga vrata zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja kot razlogu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
skrajšani postopek - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - priče - oprostitev pričanja - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave zaradi spremembe obtožbe - obrazložitev obsodilne sodbe - razlogi o krivdi
Motiv obsojenkinega sina kot privilegirane priče, zakaj ni želel izpovedati (sklicujoč se na to, da ker je bila glavna obravnava opravljena brez zagovornika), ni pomemben, saj ga v nasprotju s siceršnjimi pričami že samo dejstvo, da gre v razmerju do obsojenke za krvnega sorodnika v ravni vrsti, odvezuje dolžnosti pričanja (tretji odstavek 234. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 236. člena ZKP).
Ker po spremembi obtožbe na glavni obravnavi (1. odstavek 344. člena ZKP) prekinitev le-te za pripravo obrambe ni obligatorna (2. odstavek istega člena), je v tem primeru ravnanje sodišča odvisno od obsega sprememb.
Ker je obdolženec prejel pravnomočni sklep o odreditvi pripora 24.9.2003, je osemdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel 2.10.2003, zato je 14.10.2003 vložena zahteva za varstvo zakonitosti prepozna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Tožnikovo nezadovoljstvo z odločbo sodišča v drugi pravdni zadevi, četudi naj bi bila ta povod za sedanjo pravdo, ne spada med razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge za prenos pristojnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP, ni dovoljena (4. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika
Samo nezaupanje stranke ne spada med razloge iz 67. člena ZPP. Če dvomi v nepristranskost posameznega konkretnega sodnika, lahko predlaga njegovo izločitev, kar je tožeča stranka v tej zadevi že naredila, vendar ni uspela.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - odmera preživnine za otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - odmera preživnine z začasno odredbo
Preživninske obveznosti staršev do otrok ne morejo biti izraz zgolj neke računske operacije. Vsi elementi, ki vplivajo na normativno konkretizacijo pravnega standarda možnosti staršev (poleg dohodkov, ki jih starša prejemata, tudi možnost dodatnih zaslužkov, preživninske obveznosti do drugih otrok, delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi itd.) pač niso taki, da bi jih bilo mogoče spraviti na skupen imenovalec (npr. izraziti v denarju).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolčeine zaradi skaženosti - pojem skaženosti kot pravni standard - pravno priznana škoda
Ker je pri tožniku ni podana skaženost, torej opazna sprememba zunanjosti, tožnik ni upravičen od odkodnine za to obliko nepremoženjske škode.
Zahteva za obnovo ni omejena le na dejstva in dokaze, ki so se pojavili po pravnomočnosti sodbe, temveč je dovoljeno navajati oziroma predlagati tudi tiste, ki med kazenskim postopkom niso bili predlagani. Toda povsem jasno je, da ni mogoče šteti kot nove dejstva in dokaze, ki so bili uveljavljani že v postopku do pravnomočnosti sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S pomisleki v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja vlagatelj uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteve za varstvo zakonitosti pa iz tega razloga ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - dokazni predlog
Dokazni predlog mora biti določen, mora se nanašati na določeno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predlaganim dokazom zatrjevano lahko ugotovi. Zgolj izraženo mnenje o tem, kako se sodišče lahko seznani z dejstvi, pomembnimi za odločanje o zadevi, tem merilom ne ustreza in zato ni dokazni predlog.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
S tem ko zagovornik ponuja lasten pogled na vrednotenje okoliščin za odmero kazni, uveljavlja razlog iz 4. točke 370. člena ZKP, kar pa je pritožbeni razlog, ki ga v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22157
KZ člen 169, 169/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ali je storilec kaznivega dejanja razžalitve po 2. in 1. odstavku 169. člena KZ ravnal z namenom zaničevanja (3. odstavek navedenega člena), je dejansko vprašanje. Zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pravilna presoja v zadevi odvisna predvsem od tega, ali so dejstva, ki jih obsojenec zatrjuje, resnična. Če bi se izkazalo, da so, bi bilo ob tehtanju, ali je podan zaničevalni namen, treba presoditi obsojenčeve trditve, da se je za ureditev razmer zavzemal že v okviru invalidskih organizacij, se po izkjučitvi obrnil tudi na varuha človekovih pravic ter nato na podlagi ustavne pravice do svobode izražanja svoje stališče in kritiko delovanja zasebnega tožilca opisal v spornih časopisnih člankih.
ZOR člen 186, 189, 200, 203, 277, 394. ZPOMZO-A. OZ.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - individualizacija odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od odškodnine za negmotno škodo - enotna sodna praksa - načelo denarnega nominalizma - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje
Dosojeni znesek zadoščenja za vse oblike negmotne škode, ki jo je tožnik utrpel je tako glede na načelo individualizacije višine odškodnine, kot glede na načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine v skladu s standardom pravične denarne odškodnine.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203. OZ. ZPOMZO.URS člen 14, 22.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - obseg škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od negmotne škode - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO - načelno pravno mnenje
Tožnik je utrpel udarnino v predelu ledveno-križnega prvega dela hrbtenice s prenategom mehkih struktur, predvsem v ledvenem delu hrbtenice.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo utrpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska. Brez naravne vzročnosti praviloma tudi pravna vzročnost ne obstaja (izjema velja za opustitve dolžnega ravnanja, kjer pravo pogoj fingira kot vzrok). Če določeno ravnanje tudi s stališča naravne vzročnosti ne more biti vzrok določeni škodi, potem seveda tudi o pravni vzročnosti ne moremo govoriti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22086
KZ člen 218.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta obsojeni B. in obtoženi S. oškodovancu grozila, ta pa jima je zaradi tega izročil zahtevani denar, je s tem ugotovilo tudi vzročno zvezo med ravnanjem obsojenega B. in prepovedano posledico.
Vrhovno sodišče ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja primernosti izrečene kazenske sankcije.