Ker sodišče pri odločanju o dedovanju zaplenjenega premoženja ne more neposredno uporabiti določb Zden, ZIKS posebnih določb v zvezi z dedovanjem nima, bi moralo sodišče pri odločanju o dedovanju uporabiti določbe ZD, s tem pa tudi določbo prvega odstavka 221. člena, po kateri sodišče glede pozneje najdenega premoženja ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je dne 22.6.1994 sprejelo načelno pravno mnenje, da v primerih vračanja premoženja po ZIKS zapuščinsko sodišče ne more razdeliti zaplenjenega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odst. 221. čl. ZD), ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče. Kolikor dediči ne soglašajo s tem, da se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti na kakšni podlagi je bil sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja
ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 421, 421/2, 410, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ko sodišče določa stike, jih je dolžno določiti v neomejenem času, saj ZZZDR ne pozna omejene določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Po določbi 78. čl. ZZZDR in po 421 čl. je dolžno sodišče odločati o stikih na podlagi razmer ob izdaji sodbe. Po IV. odst. 421. čl. ZPP pa lahko izda senat na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo tudi o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je za določen čas urejene stike argumentiralo z razmerami na strani očeta - tožnika, češ, da tožnik ni mogel predvideti, kakšno bo stanje v letu 2008, stranke pa napotilo, da se po preteku tega obdobja ponovno dogovorijo. Takšna odločitev pa ni pravilna.
Sodišče prve stopnje je v sodbo povzelo preživnino, ki jo je v letu 2003 določilo nemško sodišče zahtevek matere, da se plačuje preživnina v višini 313,00 EUR (75.000,00 SIT) pa zavrnilo. Pri taki odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo, II. odst. 421. čl. ZPP, ki sodišču nalaga, da ob razvezi zakonske zveze odloči tudi o preživljanju otrok. Tudi če je bila preživnina določena v drugem postopku, to ne pomeni, da sodišče ob razvezi ni dolžno odločati o preživnini po uradni dolžnosti. V razvezni sodbi mora biti odločitev o preživnini.
ZDR člen 32, 33, 172, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
15-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je tožena stranka prejela pisni zagovor, saj se je šele tedaj seznanila z razlogi in z vsemi subjektivnimi okoliščinami, ki so odpoved utemeljevale.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Kako organizirati delovni proces, je bilo predmet poslovne odločitve tožene stranke. Ker pa v sodnem postopku ni dokazala obstoja utemeljenega razloga, saj se število zaposlenih po tem, ko je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zmanjšalo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
nedovoljenost revizije - zahteva za oceno ustavnosti
Upnik lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču sam poda pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za presojo ustavnosti 1. odstavka 10. člena ZIZ.
Pravilnost uporabe 269. člena OZ je odvisna tudi od vprašanja, ali upnik uveljavlja svojo pravico zahtevati sodne penale v skladu z njegovim pravno varovanim interesom, to je doseči izpolnitev s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene nedenarne obveznosti. Upnik mora namreč to svojo pravico izvrševati v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in v skladu z njenim namenom (prepoved zlorabe pravic - 7. člen OZ), kar pomeni tudi, da se s sodnimi penali ne sme zasledovati drug namen, kot izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s sodno odločbo, niti ne smejo pomeniti spremembe upnikovega nedenarnega zahtevka v nedogled trajajočo denarno obveznost.
Pomen dejanja in okoliščine primera so kriteriji za določitev sodnih penalov, vendar morajo biti obrazloženi s konkretnimi dejstvi.
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti upnikovega predloga upoštevati tudi premoženjsko stanje dolžnice, da bi ugotovilo, kakšna višina sodnega penala bi jo še prisilila k prostovoljni izvršitvi obveznosti. S tega vidika je namreč mogoče upoštevati premoženjsko stanje dolžnika kot kriterij za določitev višine sodnega penala.
Sodišče prve stopnje je sodne penale določilo brez kakršnekoli omejitve skupne višine.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL51266
ZD člen 145, 145. ZPP člen 319, 319. SPZ člen 100, 100.
skupna lastnina - pobotni ugovor
Dokler zapuščinski postopek traja, gre med dediči za skupno lastnino in nihče ne more v primeru spora zahtevati od drugega dediča izročitev stvari in plačilo uporabnine. Če sodišče zavrne tožbeni zahtevek, ne more odločati o pobotnem ugovoru tožene stranke.
Pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja predstavlja pravni standard, ki ga mora sodišče v konkretnem primeru zapolniti. Če je ta okoliščina v smislu določbe 1. odstavka 125. člena ZPPSL izkazana za pravnega prednika stečajnega dolžnika, ni nobene pravne podlage za drugačno obravnavanje subjektivnega odnosa upnika do te okoliščine od primerov, ko gre za ravnanje samega stečajnega dolžnika.
Tovrstne različne položaje upnikov glede izpodbojnih dejanj je potrebno različno obravnavati samo v tem smislu, da mora biti izkazan subjektivni odnos upnika, v korist katerega je izpodbijano dejanje storjeno, do ekonomsko-finančnega stanja pravnega prednika in ne stečajnega dolžnika.
ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2, 408, 408/2, 421, 421/2.
stiki otrok s starši - odločanje brez postavljenega zahtevka
V določilu 2. odstavka 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Senat torej lahko odloči o omenjenih vprašanjih tudi brez postavljenega zahtevka le v primerih, kadar tako določa zakon. Glede odločitve o otrokovih stikih s staršem vsebuje takšno določbo 2. odstavek 421. člena ZPP, po katerem sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti odloči tudi o tem vprašanju. Zakon pa ne določa enake obveznosti v primeru, ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok v samostojnem sporu iz razmerij med starši in otroki, za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru. Če torej zahtevka v zvezi z otrokovimi stiki ni, o njem sodišče ne bo odločalo.
podružnica tujega podjetja - sposobnost biti pravdna stranka - odpravljiva napaka - mednarodna pristojnost - uporaba prava - spor z mednarodnim elementom - načelo koneksnosti - karakteristična izpolnitev
Podružnica tujega podjetja se vpisuje v sodni register, nima pa lastnosti pravne osebe, zato ne more biti samostojna pravdna stranka v postopku.
V primeru, da gre za državi, ki sta članici Evropske skupnosti, je treba za določanje pristojnosti uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in ne določb ZMZPP.
Pri vprašanju, ali gre za res iudicata, je treba ugotoviti, ali se v novi pravdi uveljavlja identičen zahtevek, pri čemer se uporabljajo različne teorije o identiteti tožbenega zahtevka oziroma spornega predmeta. Po nobeni od teorij pa ne gre za identični pravdi takrat, ko sta si že tožbena zahtevka, torej tožbena predloga, različna. V prvi pravdi je tožnik zahteval, naj sodišče odloči, da posamezne stvari ne spadajo v zapuščino - torej je zahteval ugotovitev, da ima izključno lastninsko pravico na posameznih samostojnih stvareh - stanovanju, vetrobranu, stopnišču, verandi, delavnici v hiši, gospodarskem poslopju z garažo in hlevom in pralnici oziroma delavnici s funkcionalnim zemljiščem. Sedaj pa zahteva od sodišča ugotovitev, da je z vlaganji v nepremičnino pridobil večji solastninski delež na nepremičninah parc. št. 199 in 201 k. o. J.. Ta tožbeni zahtevek zato ni identičen s tožbenim zahtevkom iz pravd pod opr. št. P 377/83 in P 169/89.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 15, 15/5, 18, 18/1, 22, 33, 33/1, 33/1-1, 33/1-4, 34, 34/1, 34/1-7.
lastnost zavarovanca – podlaga za zavarovanje – odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik v obdobju, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj v tem obdobju ni niti prejemal nadomestila za primer brezposelnosti niti ni zavod zanj plačeval prispevkov, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se v zavarovanje vključil prostovoljno.
uničenje arhitekturnega objekta - moralne avtorske pravice - hotelska igralnica
V spornem primeru je bil arhitekturni objekt - oprema hotelske igralnice, odstranjen in nadomeščen z novim. Nameščena je bila povsem druga in drugačna oprema, spremenjena so bila gradbena in obrtniška dela ter instalacije, ostala je le stara etažna plošča in stari vertikalni stebri. Zato predstavlja materialnopravno podlago za rešitev sporne zadeve določba 3. odstavka 45. člena ZASP, po kateri ima v primeru, ko gre za uničenje arhitekturnega objekta, avtor le pravico do fotografiranja dela in do izročitve reprodukcij načrtov, ne pa tudi pravice do prednostne ponudbe za postavitev novega objekta iz 1. odstavka 44. člena ZASP.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - disciplinska komisija - obravnava
Zgolj na podlagi zatrjevanja tožnice, da naj bi imeli člani sveta, ki so odločali o izločitvi posameznih članov disciplinske komisije, koristi od tožene stranke, še ne dokazuje, da svoje funkcije niso odgovorno odpravljali oziroma da so njihove odločitve nezakonite.
Tožena stranka je pravilno zavrnila predlog tožnice za preložitev obravnave disciplinske komisije, saj letni dopust delavca ni utemeljen razlog za preložitev. Ker ji tako pravice do obrambe ni kršila, je odločba, s katero ji je zaradi ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zakonita.
Zavarovanec, ki v primeru prometne nesreče ne poskrbi za preizkus alkoholiziranosti (ne obvesti o nesreči policije) izgubi zavarovalno kritje iz naslova kasko zavarovanja in AO, saj krši zavarovalne pogoje.
ZOR člen 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1, 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1.
poroštvo - porok - notifikacijska dolžnost - kršitev notifikacijske dolžnosti - porokova zahteva za izterjavo od glavnega dolžnika
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost. Porok je svoje obveznosti prost le, če dokaže, da je od upnika zahteval, da ta v roku enega meseca po zapadlosti terjatve le-to terja od glavnega dolžnika, upnik pa tega ni storil. Ker toženka v obravnavani zadevi ni dokazala, da je tako zahtevo upnici postavila, njena poroštvena obveznost ni prenehala.
Glede na to, da je bil zoper V.Z. in sedaj toženo stranko zahtevek na izročitev traktorja, za katerega ni dvoma, da je tožnik ob ogledu v zadevi P 1 sam izjavil, da ni njegov (v spisu P 2 priloge C1-C3), postavljen kot podrejeni zahtevek, pri čemer je iz navedb tožnika tudi razvidno, da je v pravdni zadevi P 1 zatrjeval, da je (prvi) traktor IMT 539 odtujil V.Z., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek v tej pravdni zadevi ni sklepčen (in ga je zato zavrnilo).
ZPIZ člen 56, 202, 56, 202. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25. BATSSV člen 20. BHRSSZ člen 22.
seštevanje pokojninske dobe po meddržavnih sporazumih - invalidska pokojnina - sorazmerni del
Možnost vštetja zavarovalne dobe, pridobljene v tretjih državah, mora biti, upoštevajoč naravo dvostranskih sporazumov, izrecno določena, pogoji zanjo pa tudi določeni, sicer jo za državljane držav nepodpisnic ni mogoče upoštevati. Na podlagi konkretnega meddržavnega sporazuma se lahko doba, dosežena v državah pogodbenicah, sešteva. Pokojninske dobe, ugotovljene na podlagi posameznih sporazumov, pa ni mogoče med seboj seštevati, razen če to sporazum izrecno določa, zato pri odločanju o pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožniku, državljanu BiH, ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v tretjih državah.