Pri vprašanju, ali gre za res iudicata, je treba ugotoviti, ali se v novi pravdi uveljavlja identičen zahtevek, pri čemer se uporabljajo različne teorije o identiteti tožbenega zahtevka oziroma spornega predmeta. Po nobeni od teorij pa ne gre za identični pravdi takrat, ko sta si že tožbena zahtevka, torej tožbena predloga, različna. V prvi pravdi je tožnik zahteval, naj sodišče odloči, da posamezne stvari ne spadajo v zapuščino - torej je zahteval ugotovitev, da ima izključno lastninsko pravico na posameznih samostojnih stvareh - stanovanju, vetrobranu, stopnišču, verandi, delavnici v hiši, gospodarskem poslopju z garažo in hlevom in pralnici oziroma delavnici s funkcionalnim zemljiščem. Sedaj pa zahteva od sodišča ugotovitev, da je z vlaganji v nepremičnino pridobil večji solastninski delež na nepremičninah parc. št. 199 in 201 k. o. J.. Ta tožbeni zahtevek zato ni identičen s tožbenim zahtevkom iz pravd pod opr. št. P 377/83 in P 169/89.
Zavarovanec, ki v primeru prometne nesreče ne poskrbi za preizkus alkoholiziranosti (ne obvesti o nesreči policije) izgubi zavarovalno kritje iz naslova kasko zavarovanja in AO, saj krši zavarovalne pogoje.
Pravilnost uporabe 269. člena OZ je odvisna tudi od vprašanja, ali upnik uveljavlja svojo pravico zahtevati sodne penale v skladu z njegovim pravno varovanim interesom, to je doseči izpolnitev s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene nedenarne obveznosti. Upnik mora namreč to svojo pravico izvrševati v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in v skladu z njenim namenom (prepoved zlorabe pravic - 7. člen OZ), kar pomeni tudi, da se s sodnimi penali ne sme zasledovati drug namen, kot izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s sodno odločbo, niti ne smejo pomeniti spremembe upnikovega nedenarnega zahtevka v nedogled trajajočo denarno obveznost.
Pomen dejanja in okoliščine primera so kriteriji za določitev sodnih penalov, vendar morajo biti obrazloženi s konkretnimi dejstvi.
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti upnikovega predloga upoštevati tudi premoženjsko stanje dolžnice, da bi ugotovilo, kakšna višina sodnega penala bi jo še prisilila k prostovoljni izvršitvi obveznosti. S tega vidika je namreč mogoče upoštevati premoženjsko stanje dolžnika kot kriterij za določitev višine sodnega penala.
Sodišče prve stopnje je sodne penale določilo brez kakršnekoli omejitve skupne višine.
nedovoljenost revizije - zahteva za oceno ustavnosti
Upnik lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču sam poda pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za presojo ustavnosti 1. odstavka 10. člena ZIZ.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - disciplinska komisija - obravnava
Zgolj na podlagi zatrjevanja tožnice, da naj bi imeli člani sveta, ki so odločali o izločitvi posameznih članov disciplinske komisije, koristi od tožene stranke, še ne dokazuje, da svoje funkcije niso odgovorno odpravljali oziroma da so njihove odločitve nezakonite.
Tožena stranka je pravilno zavrnila predlog tožnice za preložitev obravnave disciplinske komisije, saj letni dopust delavca ni utemeljen razlog za preložitev. Ker ji tako pravice do obrambe ni kršila, je odločba, s katero ji je zaradi ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zakonita.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 15, 15/5, 18, 18/1, 22, 33, 33/1, 33/1-1, 33/1-4, 34, 34/1, 34/1-7.
lastnost zavarovanca – podlaga za zavarovanje – odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik v obdobju, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj v tem obdobju ni niti prejemal nadomestila za primer brezposelnosti niti ni zavod zanj plačeval prispevkov, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se v zavarovanje vključil prostovoljno.
uničenje arhitekturnega objekta - moralne avtorske pravice - hotelska igralnica
V spornem primeru je bil arhitekturni objekt - oprema hotelske igralnice, odstranjen in nadomeščen z novim. Nameščena je bila povsem druga in drugačna oprema, spremenjena so bila gradbena in obrtniška dela ter instalacije, ostala je le stara etažna plošča in stari vertikalni stebri. Zato predstavlja materialnopravno podlago za rešitev sporne zadeve določba 3. odstavka 45. člena ZASP, po kateri ima v primeru, ko gre za uničenje arhitekturnega objekta, avtor le pravico do fotografiranja dela in do izročitve reprodukcij načrtov, ne pa tudi pravice do prednostne ponudbe za postavitev novega objekta iz 1. odstavka 44. člena ZASP.
ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 421, 421/2, 410, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ko sodišče določa stike, jih je dolžno določiti v neomejenem času, saj ZZZDR ne pozna omejene določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Po določbi 78. čl. ZZZDR in po 421 čl. je dolžno sodišče odločati o stikih na podlagi razmer ob izdaji sodbe. Po IV. odst. 421. čl. ZPP pa lahko izda senat na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo tudi o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je za določen čas urejene stike argumentiralo z razmerami na strani očeta - tožnika, češ, da tožnik ni mogel predvideti, kakšno bo stanje v letu 2008, stranke pa napotilo, da se po preteku tega obdobja ponovno dogovorijo. Takšna odločitev pa ni pravilna.
Sodišče prve stopnje je v sodbo povzelo preživnino, ki jo je v letu 2003 določilo nemško sodišče zahtevek matere, da se plačuje preživnina v višini 313,00 EUR (75.000,00 SIT) pa zavrnilo. Pri taki odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo, II. odst. 421. čl. ZPP, ki sodišču nalaga, da ob razvezi zakonske zveze odloči tudi o preživljanju otrok. Tudi če je bila preživnina določena v drugem postopku, to ne pomeni, da sodišče ob razvezi ni dolžno odločati o preživnini po uradni dolžnosti. V razvezni sodbi mora biti odločitev o preživnini.
ZDR člen 32, 33, 172, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
15-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je tožena stranka prejela pisni zagovor, saj se je šele tedaj seznanila z razlogi in z vsemi subjektivnimi okoliščinami, ki so odpoved utemeljevale.
OZ člen 112, 113, 114, 115, 924, 938, 939, 112, 113, 114, 115, 924, 938, 939.
spremenjene okoliščine - povečanje nevarnosti
Določbe OZ o zavarovalni pogodbi so v nasprotju s splošnim načelom obligacijskega prava - načelom dispozitivnosti (2. člen OZ) v načelu kogentne (924. člen OZ). Razlog za takšno ureditev je varstvo zavarovalca kot šibkejše pogodbene stranke.
V določbah 938. in 939. člena OZ gre za specialno ureditev spremenjenih okoliščin (112. do 115. člen OZ). Iz določbe 939. člena OZ jasno izhaja, da je v primeru spora treba oceniti, kolikšno zmanjšanje zavarovalnine bo pogodbene obveznosti strank uskladilo s spremenjenimi razmerami - povečanjem nevarnosti oziroma ali zavarovalnica sploh dolguje zavarovalnino. Sodišče mora na podlagi konkretnih okoliščin obravnavanega primera presoditi, ali je toženka dokazala, da se je rizik kraje vozila zaradi izgube ključev povečal oziroma za koliko se je povečal ter da bi toženka - če bi za to okoliščino vedela pred nastopom zavarovalnega primera - upravičeno razdrla pogodbo.
Ker sodišče pri odločanju o dedovanju zaplenjenega premoženja ne more neposredno uporabiti določb Zden, ZIKS posebnih določb v zvezi z dedovanjem nima, bi moralo sodišče pri odločanju o dedovanju uporabiti določbe ZD, s tem pa tudi določbo prvega odstavka 221. člena, po kateri sodišče glede pozneje najdenega premoženja ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je dne 22.6.1994 sprejelo načelno pravno mnenje, da v primerih vračanja premoženja po ZIKS zapuščinsko sodišče ne more razdeliti zaplenjenega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odst. 221. čl. ZD), ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče. Kolikor dediči ne soglašajo s tem, da se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti na kakšni podlagi je bil sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja
Res je v 2. odstavku 318. člena ZGD-1 predpisani standard, ki ga mora zatrjevati predlagatelj, to je obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar pa ne pomeni, da se pri odločanju o utemeljenosti predlagateljevega predloga ne more nasprotni udeleženec braniti pred takšnimi očitki. Iz odgovora nasprotnega udeleženca na predlagateljev predlog namreč izhaja, da je uprava družbe med poslovnim letom 2006 seznanila oba delničarja o slabi likvidnostni situaciji in potrebni zagotovitvi sredstev za poslovanje nasprotnega udeleženca. Nobeden od delničarjev ni bil pripravljen zagotoviti sredstev za nadaljnje poslovanje družbe. Zato sta uprava in nadzorni svet sprejela sklep, da uprava skupščini delničarjev predlaga sklep o začetku postopka redne likvidacije. S tem, da je bila odločitev o prenašanju dejavnosti na G., sprejeta pred imenovanjem nove uprave ter delničarja nista zagotovila potrebnih sredstev za ohranitev poslovanja je nasprotni udeleženec izpodbil vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL51266
ZD člen 145, 145. ZPP člen 319, 319. SPZ člen 100, 100.
skupna lastnina - pobotni ugovor
Dokler zapuščinski postopek traja, gre med dediči za skupno lastnino in nihče ne more v primeru spora zahtevati od drugega dediča izročitev stvari in plačilo uporabnine. Če sodišče zavrne tožbeni zahtevek, ne more odločati o pobotnem ugovoru tožene stranke.
podružnica tujega podjetja - sposobnost biti pravdna stranka - odpravljiva napaka - mednarodna pristojnost - uporaba prava - spor z mednarodnim elementom - načelo koneksnosti - karakteristična izpolnitev
Podružnica tujega podjetja se vpisuje v sodni register, nima pa lastnosti pravne osebe, zato ne more biti samostojna pravdna stranka v postopku.
V primeru, da gre za državi, ki sta članici Evropske skupnosti, je treba za določanje pristojnosti uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in ne določb ZMZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Kako organizirati delovni proces, je bilo predmet poslovne odločitve tožene stranke. Ker pa v sodnem postopku ni dokazala obstoja utemeljenega razloga, saj se število zaposlenih po tem, ko je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zmanjšalo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Obdolženčeva nekaznovanost, priznanje storitve prekrška in obžalovanje za storjeni prekršek vožnje pod vplivom alkohola niso takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev stranske sankcije 18 kazenskih točk, temveč gre za olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij po prvem do četrtem odstavku 26. člena ZP-1, posebne olajševalne okoliščine pa morajo biti, kakor to pove že njihovo ime, posebne, praviloma različne od ostalih okoliščin, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij pri prekrških, ocenjujoč njihovo drugačno kvaliteto in obseg tudi v primerjavi z ostalimi v dokaznem postopku ugotovljenimi okoliščinami, ki vplivajo na odmero sankcij.
regulacijska začasna odredba – predpostavke za izdajo - trditveno in dokazno breme predlagatelja
V obravnavani zadevi ne gre le za to, da tožeča stranka ni uspela z verjetnostjo dokazati ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe, temveč za to, da tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe teh predpostavk sploh ni konkretizirano zatrjevala. To je, ni navajala dejstev, ki bi pomenili izkazovanje verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo predlagane začasne odredbe. Gre torej za pomanjkljivo dejansko podlago predlagane začasne odredbe.
ZD člen 123, 123/1, 132, 123, 123/1, 132. ZGD člen 394, 394/1, 415, 415/1, 416, 416/1, 394, 394/1, 415, 415/1, 416, 416/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 24, 24/3, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
dedovanje poslovnega deleža - prenehanje družbe - izbris družbe po uradni dolžnosti - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Smrt edinega družbenika družbe z omejeno odgovornostjo na pravno subjektiviteto takrat še obstoječe družbe ne vpliva, je pa z njegovo smrtjo v zapuščinsko maso vključen njegov poslovni delež v tej družbi, z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo. Ker preide v trenutku zapustnikove smrti pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče, je s smrtjo družbenika njegov poslovni delež v družbi pripadel dedičem, ki so s tem postali družbeniki družbe.