oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pogoji za oprostitev sodne takse v obravnavanem primeru niso podani, saj iz vloge dedinje izhaja, da za oprostitev plačila sodne takse prosi, ker denar, ki bi ga porabila za plačilo takse, potrebuje za nakup stanovanja in ne iz razloga, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojega otroka.
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
Toženka tudi v pritožbi ne zatrjuje, da ne bi bila zmožna delati, ampak očitno meni, da zadošča, da ni nikjer zaposlena in bo zato njena obveznost preživljanja njenega otroka manjša. Prvostopno sodišče je zato pravilno ugotovilo toženkine pridobitne zmožnosti, prav tako pa je ob razdelitvi bremena preživljanja na oba starša pravilno upoštevalo dejstvo, da je otrok pri očetu, kar ne glede na pogostnost stikov s toženko pomeni, da je na očetu skrb za vsakodnevno vzgojo in varstvo ter tudi pokrivanje vsakodnevnih nepredvidenih izdatkov.
Na okrožno državno tožilstvo je bila podana kazenska ovadba v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, tožilstvo pa je v obtožnem predlogu dejanje pravno opredelilo kot lahko telesno poškodbo, ne da bi pred vložitvijo obtožnega predloga pridobilo predlog za pregon od oškodovanca. Zato je oškodovanec šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka zoper obdolženca lahko zvedel, da je bil obtožni predlog podan zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in zato šele z vročitvijo tega sklepa začne teči rok za vložitev predloga za pregon.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
smrt dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Smrt fizične osebe in njej sledeča nesposobnost biti stranka že ob vložitvi predloga za izvršbo pomeni, da postopka ni mogoče niti začeti niti voditi, pri tem pa ni pomembno, s kakšno skrbnostjo je upnik ravnal.
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je toženec terjatev plačal, sočasno pa ni privolil v umik tožbe, čeprav je tožeča stranka tožbo takoj po izpolnitvi umaknila, je odločitev sodišča prve stopnje, da gre za zakrivljene stroške, ki jih je povzročil toženec, pravilna.
izračun zamudnih obresti - računalniški program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Program, ki ga uporablja sodišče za izračun zamudnih obresti, nikakor ni uradno priznani program za rabo sodišč, pač pa je zgolj eden od ponujenih komercialnih programov, zato ni na mestu kar avtomatično povzemanje rešitev, dobljenih z njegovo uporabo.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke - neupoštevnost ugovorov v zvezi s prenehanjem terjatve v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik zatrjuje, da je delno oziroma že v celoti poravnal terjatev do upnika, v zemljiškoknjižnem postopku nimajo nobenega pomena. Zemljiškoknjižno sodišče ima namreč zgolj izvedbeno naravo v razmerju do izvršilnega sodišča. Ko izda izvršilno sodišče sklep o izvršbi na nepremičnino, mora ta sklep po členu 170. ZIZ poslati v zemljiško knjigo, ki vpiše zaznambo tega sklepa. Zato hkrati z zaznambo sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče vpiše v korist upnika še hipoteko. Te vpise zemljiškoknjižno sodišče v skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava izbriše, ko od izvršilnega sodišča dobi obvestilo, da je izvršba ustavljena.
1. Dejstvo, da je obdolženka uslužbenka sodišča, ki naj bi odločalo o obtožnem predlogu zoper njo, pomeni dejansko oviro za sojenje tega sodišča, ker ni mogoče izključiti dvoma v nepristranskost sodeče sodnice.
2. Dejstvo, da ima obdolženec sedež odvetniške pisarne na sedežu sodišča, ki naj bi mu sodilo, pa ne pomeni nobene oviri za sojenje tega sodišča, ker z njim ni v nobenem takšnem razmerju, da sojenje ne bi bilo mogoče.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti tudi usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla, ki v posameznem primeru predstavlja podlago za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, in dovoliti vpis le, če se vsebina zemljiškoknjižnega dovolila ujema s predmetom priloženega zavezovalnega pravnega posla (bodisi da gre za eno listino, kot v konkretni zadevi, bodisi da sta zemljiškoknjižno dovolilo in pogodba o prenosu določene nepremičnine ločeni listini). Nasprotno stališče bi namreč v skrajnem primeru pomenilo, da bi lahko predlagatelj zemljiškoknjižnemu dovolilu, izstavljenemu na posebni listini, priložil popolnoma nepovezan zavezovalni pravni posel (pogodbo) oziroma da bi lahko dosegel vpis zgolj z zemljiškoknjižnim dovolilom, ne da bi sploh priložil primeren zavezovalni pravni posel. Po 4. točki 146. člena ZZK-1 je ena izmed procesnih predpostavk za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu tudi predložitev listin, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in drugih listin, ki mu morajo biti predložene, med drugim tudi listine o zavezovalnem pravnem poslu. Če bi bilo za vpis dovolj zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, bi bila namreč omenjena določba 36. člena ZZK-1 nepotrebna. Ta določba pa ni nepomembna, saj temelji na načelu kavzalnosti, za katerega se je jasno in razločno izrekel SPZ v 40. členu. To načelo pa govori v prid temu, da mora zemljiškoknjižno sodišče popolnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) presojati v povezavi z obstojem primernega zavezovalnega pravnega posla (pogodbe), ki predstavlja kavzo/podlago razpolagalnemu pravnemu poslu oziroma, da mora pred dovolitvijo vpisa ugotoviti identičnost predmetov obeh predloženih pravnih poslov.
registrski postopek – udeleženci postopka – odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis – formalne predpostavke – materialnopravne predpostavke – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa.
Po 5. odst. 38. čl. ZIZ je treba potrebnost stroškov za izvršbo presojati skozi izvršbo, ki jo je predlagal upnik; gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje. Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnika, ravno tako pa tudi ne glede lastništva motornih vozil - slednje zato, ker je upnik predlagal izvršbo na vse dolžnikove premičnine.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - napake izvršenega posla - pravice naročnika - znižanje plačila
Eden od jamčevalnih zahtevkov, ki jih naročnik lahko uveljavi zoper izvajalca del, je tudi znižanje plačila (3. odst. 639. čl. OZ). Po določilu 640. čl. OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02965
ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337, 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337. ZMZPP člen 19, 19/1, 19, 19/1.
spor z mednarodnim elementom - sprejem ponudbe - trajno poslovno sodelovanje - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljen dobiček - predložitev listine - dopustne pritožbene novote - priglasitev pravdnih stroškov
1. odst. 228. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme sodišče drugi osebi naložiti, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. V obravnavanem primeru pa za takšno listino ne gre. Dopustne pritožbene novote (337. čl. ZPP) so zgolj tisti dokazi, ki so obstajali do konca glavne obravnave, ne morejo pa to biti tisti dokazi, ki so nastali po zaključku glavne obravnave .
Zavarovanec, ki v primeru prometne nesreče ne poskrbi za preizkus alkoholiziranosti (ne obvesti o nesreči policije) izgubi zavarovalno kritje iz naslova kasko zavarovanja in AO, saj krši zavarovalne pogoje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL51266
ZD člen 145, 145. ZPP člen 319, 319. SPZ člen 100, 100.
skupna lastnina - pobotni ugovor
Dokler zapuščinski postopek traja, gre med dediči za skupno lastnino in nihče ne more v primeru spora zahtevati od drugega dediča izročitev stvari in plačilo uporabnine. Če sodišče zavrne tožbeni zahtevek, ne more odločati o pobotnem ugovoru tožene stranke.
Obdolženčeva nekaznovanost, priznanje storitve prekrška in obžalovanje za storjeni prekršek vožnje pod vplivom alkohola niso takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev stranske sankcije 18 kazenskih točk, temveč gre za olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij po prvem do četrtem odstavku 26. člena ZP-1, posebne olajševalne okoliščine pa morajo biti, kakor to pove že njihovo ime, posebne, praviloma različne od ostalih okoliščin, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij pri prekrških, ocenjujoč njihovo drugačno kvaliteto in obseg tudi v primerjavi z ostalimi v dokaznem postopku ugotovljenimi okoliščinami, ki vplivajo na odmero sankcij.