izločitev dokazov - glavna obravnava - pritožba zoper sklep o izločitvi
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbami pritožnika, da strokovno mnenje izvedenca V. K. in odgovori na njegove zaključke izvedenca J. P. ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba izločiti in da gre v konkretnem primeru zgolj za izvajanje pravice obdolženca, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki mu utegnejo koristiti, vendar je moralo drugostopno sodišče pritožbo kljub temu zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. odst. 340. člena ZKP. Na podlagi istega določila bo lahko pritožnik enake razloge uveljavljal v morebitni pritožbi zoper sodbo.
Ker je od ustanovitve služnosti do vložitve tožbe minilo šele osemnajst let, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da bi imela tožeča stranka kvečjemu zahtevek na prenehanje služnosti, o prenehanju služnosti pa ni navajala ničesar.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1. OZ člen 147, 147/2, 147, 147/2.
odgovornost pravne osebe - zahteva za povrnitev škode neposredno od delavca - namen - eventualna maksima - nova dejstva v pritožbi
Tožnik (kot oškodovanec) lahko zahteva povrnitev škode neposredno od toženca (kot delavca), le če je ta škodo povzročil namenoma (2. odst. 147. čl. OZ oz. 2. odst. 170. čl. ZOR).
Namen je najtežja oblika krivde. Potrebno je zavedanje povzročitelja o nedopustnosti svojega ravnanja in posledicah in tudi volja za njihov nastanek.
ZJSRS člen 28. ZPP člen 29, 47, 29, 47. ZMZPP člen 74, 74.
pristojnost - slovenska jurisdikcija - preživnina
Sodišče na območju Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tem sporu, vsled česar je tožbo zavrglo. Ob predhodnem preizkusu tožbe je ugotovilo, da je toženec oseba s stalnim prebivališčem v Ruski federaciji, torej v državi, ki ni država članica v smislu Uredbe ES 44/2001, ki določa pogoje pod katerimi je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj, samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi.
Izrek sodbe je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe strank - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.
izračun zamudnih obresti - računalniški program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Program, ki ga uporablja sodišče za izračun zamudnih obresti, nikakor ni uradno priznani program za rabo sodišč, pač pa je zgolj eden od ponujenih komercialnih programov, zato ni na mestu kar avtomatično povzemanje rešitev, dobljenih z njegovo uporabo.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke - neupoštevnost ugovorov v zvezi s prenehanjem terjatve v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik zatrjuje, da je delno oziroma že v celoti poravnal terjatev do upnika, v zemljiškoknjižnem postopku nimajo nobenega pomena. Zemljiškoknjižno sodišče ima namreč zgolj izvedbeno naravo v razmerju do izvršilnega sodišča. Ko izda izvršilno sodišče sklep o izvršbi na nepremičnino, mora ta sklep po členu 170. ZIZ poslati v zemljiško knjigo, ki vpiše zaznambo tega sklepa. Zato hkrati z zaznambo sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče vpiše v korist upnika še hipoteko. Te vpise zemljiškoknjižno sodišče v skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava izbriše, ko od izvršilnega sodišča dobi obvestilo, da je izvršba ustavljena.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pogoji za oprostitev sodne takse v obravnavanem primeru niso podani, saj iz vloge dedinje izhaja, da za oprostitev plačila sodne takse prosi, ker denar, ki bi ga porabila za plačilo takse, potrebuje za nakup stanovanja in ne iz razloga, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojega otroka.
1. Dejstvo, da je obdolženka uslužbenka sodišča, ki naj bi odločalo o obtožnem predlogu zoper njo, pomeni dejansko oviro za sojenje tega sodišča, ker ni mogoče izključiti dvoma v nepristranskost sodeče sodnice.
2. Dejstvo, da ima obdolženec sedež odvetniške pisarne na sedežu sodišča, ki naj bi mu sodilo, pa ne pomeni nobene oviri za sojenje tega sodišča, ker z njim ni v nobenem takšnem razmerju, da sojenje ne bi bilo mogoče.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - napake izvršenega posla - pravice naročnika - znižanje plačila
Eden od jamčevalnih zahtevkov, ki jih naročnik lahko uveljavi zoper izvajalca del, je tudi znižanje plačila (3. odst. 639. čl. OZ). Po določilu 640. čl. OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
registrski postopek – udeleženci postopka – odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis – formalne predpostavke – materialnopravne predpostavke – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa.
Po 5. odst. 38. čl. ZIZ je treba potrebnost stroškov za izvršbo presojati skozi izvršbo, ki jo je predlagal upnik; gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje. Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnika, ravno tako pa tudi ne glede lastništva motornih vozil - slednje zato, ker je upnik predlagal izvršbo na vse dolžnikove premičnine.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti tudi usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla, ki v posameznem primeru predstavlja podlago za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, in dovoliti vpis le, če se vsebina zemljiškoknjižnega dovolila ujema s predmetom priloženega zavezovalnega pravnega posla (bodisi da gre za eno listino, kot v konkretni zadevi, bodisi da sta zemljiškoknjižno dovolilo in pogodba o prenosu določene nepremičnine ločeni listini). Nasprotno stališče bi namreč v skrajnem primeru pomenilo, da bi lahko predlagatelj zemljiškoknjižnemu dovolilu, izstavljenemu na posebni listini, priložil popolnoma nepovezan zavezovalni pravni posel (pogodbo) oziroma da bi lahko dosegel vpis zgolj z zemljiškoknjižnim dovolilom, ne da bi sploh priložil primeren zavezovalni pravni posel. Po 4. točki 146. člena ZZK-1 je ena izmed procesnih predpostavk za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu tudi predložitev listin, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in drugih listin, ki mu morajo biti predložene, med drugim tudi listine o zavezovalnem pravnem poslu. Če bi bilo za vpis dovolj zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, bi bila namreč omenjena določba 36. člena ZZK-1 nepotrebna. Ta določba pa ni nepomembna, saj temelji na načelu kavzalnosti, za katerega se je jasno in razločno izrekel SPZ v 40. členu. To načelo pa govori v prid temu, da mora zemljiškoknjižno sodišče popolnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) presojati v povezavi z obstojem primernega zavezovalnega pravnega posla (pogodbe), ki predstavlja kavzo/podlago razpolagalnemu pravnemu poslu oziroma, da mora pred dovolitvijo vpisa ugotoviti identičnost predmetov obeh predloženih pravnih poslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02965
ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337, 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337. ZMZPP člen 19, 19/1, 19, 19/1.
spor z mednarodnim elementom - sprejem ponudbe - trajno poslovno sodelovanje - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljen dobiček - predložitev listine - dopustne pritožbene novote - priglasitev pravdnih stroškov
1. odst. 228. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme sodišče drugi osebi naložiti, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. V obravnavanem primeru pa za takšno listino ne gre. Dopustne pritožbene novote (337. čl. ZPP) so zgolj tisti dokazi, ki so obstajali do konca glavne obravnave, ne morejo pa to biti tisti dokazi, ki so nastali po zaključku glavne obravnave .
ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2, 408, 408/2, 421, 421/2.
stiki otrok s starši - odločanje brez postavljenega zahtevka
V določilu 2. odstavka 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Senat torej lahko odloči o omenjenih vprašanjih tudi brez postavljenega zahtevka le v primerih, kadar tako določa zakon. Glede odločitve o otrokovih stikih s staršem vsebuje takšno določbo 2. odstavek 421. člena ZPP, po katerem sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti odloči tudi o tem vprašanju. Zakon pa ne določa enake obveznosti v primeru, ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok v samostojnem sporu iz razmerij med starši in otroki, za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru. Če torej zahtevka v zvezi z otrokovimi stiki ni, o njem sodišče ne bo odločalo.
Ker sodišče pri odločanju o dedovanju zaplenjenega premoženja ne more neposredno uporabiti določb Zden, ZIKS posebnih določb v zvezi z dedovanjem nima, bi moralo sodišče pri odločanju o dedovanju uporabiti določbe ZD, s tem pa tudi določbo prvega odstavka 221. člena, po kateri sodišče glede pozneje najdenega premoženja ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je dne 22.6.1994 sprejelo načelno pravno mnenje, da v primerih vračanja premoženja po ZIKS zapuščinsko sodišče ne more razdeliti zaplenjenega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odst. 221. čl. ZD), ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče. Kolikor dediči ne soglašajo s tem, da se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti na kakšni podlagi je bil sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - disciplinska komisija - obravnava
Zgolj na podlagi zatrjevanja tožnice, da naj bi imeli člani sveta, ki so odločali o izločitvi posameznih članov disciplinske komisije, koristi od tožene stranke, še ne dokazuje, da svoje funkcije niso odgovorno odpravljali oziroma da so njihove odločitve nezakonite.
Tožena stranka je pravilno zavrnila predlog tožnice za preložitev obravnave disciplinske komisije, saj letni dopust delavca ni utemeljen razlog za preložitev. Ker ji tako pravice do obrambe ni kršila, je odločba, s katero ji je zaradi ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zakonita.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je sklepčnost, to je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Ker je tožnik navajal, da mu je tožena stranka omogočila zagovor šele po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugoditi.