zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke - neupoštevnost ugovorov v zvezi s prenehanjem terjatve v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik zatrjuje, da je delno oziroma že v celoti poravnal terjatev do upnika, v zemljiškoknjižnem postopku nimajo nobenega pomena. Zemljiškoknjižno sodišče ima namreč zgolj izvedbeno naravo v razmerju do izvršilnega sodišča. Ko izda izvršilno sodišče sklep o izvršbi na nepremičnino, mora ta sklep po členu 170. ZIZ poslati v zemljiško knjigo, ki vpiše zaznambo tega sklepa. Zato hkrati z zaznambo sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče vpiše v korist upnika še hipoteko. Te vpise zemljiškoknjižno sodišče v skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava izbriše, ko od izvršilnega sodišča dobi obvestilo, da je izvršba ustavljena.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 337, 337. OZ člen 1060, 1060.
dokazno breme - vzročna zveza - pritožbena novota
Glede na dokazno breme je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ob opisanem dejanskem stanju ni dokazala, da z obratovanjem lokala ni mogla začeti zaradi ravnanja tožene stranke in da torej ni podana vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Pogodbeni prenos vseh pravic in obveznosti (nastopa v državni rokometni ligi) nikakor ne pomeni pravnega nasledstva, torej popolnega vstopa v pravni položaj nekega pravnega subjekta.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj, samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi.
Izrek sodbe je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice.
Na okrožno državno tožilstvo je bila podana kazenska ovadba v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, tožilstvo pa je v obtožnem predlogu dejanje pravno opredelilo kot lahko telesno poškodbo, ne da bi pred vložitvijo obtožnega predloga pridobilo predlog za pregon od oškodovanca. Zato je oškodovanec šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka zoper obdolženca lahko zvedel, da je bil obtožni predlog podan zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in zato šele z vročitvijo tega sklepa začne teči rok za vložitev predloga za pregon.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe strank - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
Namen norme, po kateri mora avtobus zaustaviti na avtobusnem postajališču, ni v tem, da bi na ta način preprečili izstopajočim, da prečkajo cesto na nezavarovanem mestu, ampak v tem, da lahko potniki varno izstopijo iz avtobusa (oziroma vstopijo vanj) in da lahko promet na cesti v času, ko je avtobus na postajališču, poteka nemoteno.
1. Dejstvo, da je obdolženka uslužbenka sodišča, ki naj bi odločalo o obtožnem predlogu zoper njo, pomeni dejansko oviro za sojenje tega sodišča, ker ni mogoče izključiti dvoma v nepristranskost sodeče sodnice.
2. Dejstvo, da ima obdolženec sedež odvetniške pisarne na sedežu sodišča, ki naj bi mu sodilo, pa ne pomeni nobene oviri za sojenje tega sodišča, ker z njim ni v nobenem takšnem razmerju, da sojenje ne bi bilo mogoče.
Po 5. odst. 38. čl. ZIZ je treba potrebnost stroškov za izvršbo presojati skozi izvršbo, ki jo je predlagal upnik; gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje. Upoštevaje upnikov predlog se tako pokaže, da za konkretno izvršbo niso bile potrebne poizvedbe glede lastništva nepremičnin dolžnika, ravno tako pa tudi ne glede lastništva motornih vozil - slednje zato, ker je upnik predlagal izvršbo na vse dolžnikove premičnine.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti tudi usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla, ki v posameznem primeru predstavlja podlago za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, in dovoliti vpis le, če se vsebina zemljiškoknjižnega dovolila ujema s predmetom priloženega zavezovalnega pravnega posla (bodisi da gre za eno listino, kot v konkretni zadevi, bodisi da sta zemljiškoknjižno dovolilo in pogodba o prenosu določene nepremičnine ločeni listini). Nasprotno stališče bi namreč v skrajnem primeru pomenilo, da bi lahko predlagatelj zemljiškoknjižnemu dovolilu, izstavljenemu na posebni listini, priložil popolnoma nepovezan zavezovalni pravni posel (pogodbo) oziroma da bi lahko dosegel vpis zgolj z zemljiškoknjižnim dovolilom, ne da bi sploh priložil primeren zavezovalni pravni posel. Po 4. točki 146. člena ZZK-1 je ena izmed procesnih predpostavk za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu tudi predložitev listin, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis in drugih listin, ki mu morajo biti predložene, med drugim tudi listine o zavezovalnem pravnem poslu. Če bi bilo za vpis dovolj zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, bi bila namreč omenjena določba 36. člena ZZK-1 nepotrebna. Ta določba pa ni nepomembna, saj temelji na načelu kavzalnosti, za katerega se je jasno in razločno izrekel SPZ v 40. členu. To načelo pa govori v prid temu, da mora zemljiškoknjižno sodišče popolnost razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) presojati v povezavi z obstojem primernega zavezovalnega pravnega posla (pogodbe), ki predstavlja kavzo/podlago razpolagalnemu pravnemu poslu oziroma, da mora pred dovolitvijo vpisa ugotoviti identičnost predmetov obeh predloženih pravnih poslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02965
ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337, 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337. ZMZPP člen 19, 19/1, 19, 19/1.
spor z mednarodnim elementom - sprejem ponudbe - trajno poslovno sodelovanje - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljen dobiček - predložitev listine - dopustne pritožbene novote - priglasitev pravdnih stroškov
1. odst. 228. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme sodišče drugi osebi naložiti, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. V obravnavanem primeru pa za takšno listino ne gre. Dopustne pritožbene novote (337. čl. ZPP) so zgolj tisti dokazi, ki so obstajali do konca glavne obravnave, ne morejo pa to biti tisti dokazi, ki so nastali po zaključku glavne obravnave .
registrski postopek – udeleženci postopka – odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis – formalne predpostavke – materialnopravne predpostavke – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Stališče, da bi moralo registrsko sodišče deklaratorne sklepe nekritično vpisovati v sodni register, nima opore v veljavnih predpisih. Določbe 34. čl. ZSReg ne ločijo deklaratornega od konstitutivnega vpisa.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - napake izvršenega posla - pravice naročnika - znižanje plačila
Eden od jamčevalnih zahtevkov, ki jih naročnik lahko uveljavi zoper izvajalca del, je tudi znižanje plačila (3. odst. 639. čl. OZ). Po določilu 640. čl. OZ se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Pri vprašanju, ali gre za res iudicata, je treba ugotoviti, ali se v novi pravdi uveljavlja identičen zahtevek, pri čemer se uporabljajo različne teorije o identiteti tožbenega zahtevka oziroma spornega predmeta. Po nobeni od teorij pa ne gre za identični pravdi takrat, ko sta si že tožbena zahtevka, torej tožbena predloga, različna. V prvi pravdi je tožnik zahteval, naj sodišče odloči, da posamezne stvari ne spadajo v zapuščino - torej je zahteval ugotovitev, da ima izključno lastninsko pravico na posameznih samostojnih stvareh - stanovanju, vetrobranu, stopnišču, verandi, delavnici v hiši, gospodarskem poslopju z garažo in hlevom in pralnici oziroma delavnici s funkcionalnim zemljiščem. Sedaj pa zahteva od sodišča ugotovitev, da je z vlaganji v nepremičnino pridobil večji solastninski delež na nepremičninah parc. št. 199 in 201 k. o. J.. Ta tožbeni zahtevek zato ni identičen s tožbenim zahtevkom iz pravd pod opr. št. P 377/83 in P 169/89.
ZZZDR člen 78, 78. ZPP člen 410, 421, 421/2, 410, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ko sodišče določa stike, jih je dolžno določiti v neomejenem času, saj ZZZDR ne pozna omejene določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Po določbi 78. čl. ZZZDR in po 421 čl. je dolžno sodišče odločati o stikih na podlagi razmer ob izdaji sodbe. Po IV. odst. 421. čl. ZPP pa lahko izda senat na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo tudi o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.
Sodišče prve stopnje je za določen čas urejene stike argumentiralo z razmerami na strani očeta - tožnika, češ, da tožnik ni mogel predvideti, kakšno bo stanje v letu 2008, stranke pa napotilo, da se po preteku tega obdobja ponovno dogovorijo. Takšna odločitev pa ni pravilna.
Sodišče prve stopnje je v sodbo povzelo preživnino, ki jo je v letu 2003 določilo nemško sodišče zahtevek matere, da se plačuje preživnina v višini 313,00 EUR (75.000,00 SIT) pa zavrnilo. Pri taki odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo, II. odst. 421. čl. ZPP, ki sodišču nalaga, da ob razvezi zakonske zveze odloči tudi o preživljanju otrok. Tudi če je bila preživnina določena v drugem postopku, to ne pomeni, da sodišče ob razvezi ni dolžno odločati o preživnini po uradni dolžnosti. V razvezni sodbi mora biti odločitev o preživnini.
ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2, 408, 408/2, 421, 421/2.
stiki otrok s starši - odločanje brez postavljenega zahtevka
V določilu 2. odstavka 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Senat torej lahko odloči o omenjenih vprašanjih tudi brez postavljenega zahtevka le v primerih, kadar tako določa zakon. Glede odločitve o otrokovih stikih s staršem vsebuje takšno določbo 2. odstavek 421. člena ZPP, po katerem sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti odloči tudi o tem vprašanju. Zakon pa ne določa enake obveznosti v primeru, ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok v samostojnem sporu iz razmerij med starši in otroki, za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru. Če torej zahtevka v zvezi z otrokovimi stiki ni, o njem sodišče ne bo odločalo.