Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve po uradni dolžnosti ugotavlja, da je glede prekrška navedena Ad1 izreka izpodbijane sodbe podana materialna kršitev določb predpisa, ki določa prekršek iz 4. točke 156. člena ZP-1, saj je bil glede tega prekrška uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti. V obravnavanem primeru namreč obdolženi s storitvijo prekrška ni povzročil prometne nesreče, kot je to nepravilno zaključilo sodišče prve stopnje, saj v prometni nesreči ni nastala škoda na tujem premoženju, prav tako pa je bil v nesreči poškodovan le sam obdolženec. Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji določeni v drugi alineji drugega odstavka 134. člena ZVCP-1, ter v obravnavanem primeru ni mogoče zaključiti, da je obdolženi s storitvijo prekrška povzročil prometno nesrečo druge kategorije, ampak je storil le temeljni prekršek po petem odstavku v zvezi s drugim odstavkom 30. člena ZVCP-1, zaradi česar je pritožbeno sodišče temu ustrezno v odgovornosti spremenilo pravno označbo prekrška navedenega Ad1 izreka izpodbijane sodbe kot temeljni prekršek po petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZVCP-1 in iz izreka izpustilo besedilo "s tem pa je povzročil prometno nesrečo druge kategorije".
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
načelo kontradiktornosti - odločanje na podlagi izvedenih dokazov
Ker je sodišče prve stopnje o predlagani začasni odredbi odločilo le na podlagi navedb tožeče in tožene stranke, le-te pa se razlikujejo o pravno odločilnih dejstvih, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Stranka, ki ni uspela, tako ni mogla dokazovati pravočasno predlaganih pravno odločilnih dejstev in dokazov, saj jih sodišče ni izvajalo.
Pritožbeno sodišče nadalje še ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče ravnalo v nasprotju z določbo 67. člena ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka 241. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), katera določa, da se po splošnih vprašanjih (240. člen ZKP) od priče zahteva, naj pove vse, kar ve o zadevi, nato se ji postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo in razjasnijo, saj je iz spisovnega gradiva razvidno, da gre pri zaslišanju priče - policista za dobeseden prepis zapisnika o zaslišanju priče - policista, kar pritožbenemu sodišču onemogoča preveriti skladnost izpovedb le-teh, posledično pa tudi njuno verodostojnost in zanesljivost.
ZOdv člen 17, 17/1, 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 9, 22, 22/1, 22/2, 9, 22, 22/1, 22/2.
odvetniški stroški - zastopanje več oseb - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Odvetnik, ki v pravdnem postopku zastopa le eno stranko, neupravičeno zahteva povišanje vrednosti storitve, ker na nasprotni strani nastopa več strank, ki niso enotni sosporniki. Do povišanja vrednosti storitve je upravičen le tisti odvetnik, ki zastopa več strank.
Obvezne razlage, ki jo sprejme Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu, sodišče ni dolžno upoštevati.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 337, 337. OZ člen 1060, 1060.
dokazno breme - vzročna zveza - pritožbena novota
Glede na dokazno breme je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ob opisanem dejanskem stanju ni dokazala, da z obratovanjem lokala ni mogla začeti zaradi ravnanja tožene stranke in da torej ni podana vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Pogodbeni prenos vseh pravic in obveznosti (nastopa v državni rokometni ligi) nikakor ne pomeni pravnega nasledstva, torej popolnega vstopa v pravni položaj nekega pravnega subjekta.
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je toženec terjatev plačal, sočasno pa ni privolil v umik tožbe, čeprav je tožeča stranka tožbo takoj po izpolnitvi umaknila, je odločitev sodišča prve stopnje, da gre za zakrivljene stroške, ki jih je povzročil toženec, pravilna.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
ZOR člen 263, 866, 869, 869/1, 881. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o organiziranju potovanja – posredniška pogodba o potovanju – kršitve pogodbenih oz. zakonskih obveznosti s strani organizatorja potovanja – poslovna škoda – poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti
Tožniki so zaradi skoraj dve urne zamude vlaka v pristanišče Civitavecchie prišli prepozno, saj je ladja že odplula. Zaradi navodil tožene stranke, da bo mogoče vkrcanje opraviti v Messini, so se tožniki morali vrniti v Rim in ta transfer plačati, nato do odhoda vlaka v Messino deponirati prtljago, večerjati (večerjo so sicer imeli plačano na ladji), plačati vlak v Messino, zajtrk v Messini, ki ga bi prav tako sicer imeli na ladji in plačati taksi iz Messine do pristanišča. Gre torej za materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala ob (nepravilni) izpolnitvi pogodbe o organiziranju potovanja. Gre za obliko poslovne škode, zato bi bili toženi stranki lahko prosti te odgovornosti le v primeru, če bi dokazali, da nista mogli pravilno izpolniti svoje obveznosti oz., da sta zamudili z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih nista mogli preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (263. člen ZOR).
izločitev dokazov - glavna obravnava - pritožba zoper sklep o izločitvi
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbami pritožnika, da strokovno mnenje izvedenca V. K. in odgovori na njegove zaključke izvedenca J. P. ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba izločiti in da gre v konkretnem primeru zgolj za izvajanje pravice obdolženca, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki mu utegnejo koristiti, vendar je moralo drugostopno sodišče pritožbo kljub temu zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. odst. 340. člena ZKP. Na podlagi istega določila bo lahko pritožnik enake razloge uveljavljal v morebitni pritožbi zoper sodbo.
Na okrožno državno tožilstvo je bila podana kazenska ovadba v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, tožilstvo pa je v obtožnem predlogu dejanje pravno opredelilo kot lahko telesno poškodbo, ne da bi pred vložitvijo obtožnega predloga pridobilo predlog za pregon od oškodovanca. Zato je oškodovanec šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka zoper obdolženca lahko zvedel, da je bil obtožni predlog podan zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in zato šele z vročitvijo tega sklepa začne teči rok za vložitev predloga za pregon.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
1. odstavek 498. člena ZKP določa, da predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Torej že sam zakon govori le o nevarnosti, da bi bili predmeti uporabljeni za kaznivo dejanje, in ni potrebno, da bi ti predmeti že bili uporabljeni pri kaznivem dejanju.
Odstop od načela neposrednosti, kot v konkretnem primeru, bi bil dopusten iz tehtnih razlogov, ali če s tem soglašata pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo predvsem na oceno izpovedbe priče, zaslišane v drugem postopku, torej ko je prebralo zapisnik o zaslišanju. Sodišče prve stopnje je tako kršilo načelo neposrednosti iz 4. čl. ZPP kot eno temeljnih načel pravdnega postopka, na ta način je strankam, tožencu, onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo in je zato bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211/4, 211, 211/1, 211/2, 211/4. ZKP člen 369/4, 369/4. ZVOP-1 člen 74, 74/1, 74/2, 74, 74/1, 74/2.
tatvina - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - odvzem tuje premične stvari
Izvršitveno dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ je odvzem tuje premične stvari. V teoriji in praksi je uveljavljena tako imenovana aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem storilec omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari. Ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
Res je, da je na povratnici za navedbo naslovnice pošiljke, ki ni tožena stranka, pripis "za B.N.", vendar je podpis prejemnika pošiljke nečitljiv, podpis toženke na pooblastilu pooblaščencu za zastopanje pa je že na pogled povsem drugačen od podpisa na povratnici, tako da na podlagi navedenega ni mogoče zaključiti, da je bila tožba toženi stranki sploh vročena v odgovor.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj, samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi.
Izrek sodbe je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice.
Toženka tudi v pritožbi ne zatrjuje, da ne bi bila zmožna delati, ampak očitno meni, da zadošča, da ni nikjer zaposlena in bo zato njena obveznost preživljanja njenega otroka manjša. Prvostopno sodišče je zato pravilno ugotovilo toženkine pridobitne zmožnosti, prav tako pa je ob razdelitvi bremena preživljanja na oba starša pravilno upoštevalo dejstvo, da je otrok pri očetu, kar ne glede na pogostnost stikov s toženko pomeni, da je na očetu skrb za vsakodnevno vzgojo in varstvo ter tudi pokrivanje vsakodnevnih nepredvidenih izdatkov.
Namen norme, po kateri mora avtobus zaustaviti na avtobusnem postajališču, ni v tem, da bi na ta način preprečili izstopajočim, da prečkajo cesto na nezavarovanem mestu, ampak v tem, da lahko potniki varno izstopijo iz avtobusa (oziroma vstopijo vanj) in da lahko promet na cesti v času, ko je avtobus na postajališču, poteka nemoteno.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe strank - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.
tožba za razveljavitev pogodbe – oblikovalna tožba – ugotovitvena tožba – izpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote – skrbnost, ki se zahteva v prometu
V obravnavani pravdni zadevi ne gre za ugotovitveno tožbo pač pa za oblikovalno tožbo, saj gre za takšno vrsto oblikovalne pravice, ki jo je mogoče uveljaviti le s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe (glej dr. Aleš Galič in drugi avtorji: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga GV Založba 2006, stran 164).