Zahtevka za vrnitev nazaj na delo ni potrebno uveljavljati najkasneje do konca postopka na prvi stopnji v okviru spora o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Ker v ZTPDR ni predviden poseben rok za uveljavljanje obveznosti vrnitve na delo, je potrebno pri uveljavljanju reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja upoštevati splošni zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja, če reintegracijski zahtevek ni bil postavljen v okviru spora o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP člen 394, 394-5, 394-10, 396, 396/1, 396/1-4, 394, 394-5, 394-10, 396, 396/1, 396/1-4. OZ člen 131, 131/1, 171, 131, 131/1, 171.
obnova postopka - kriva izpovedba priče - nova dejstva in novi dokazi - roki za obnovo - odškodninska odgovornost priče - prispevek oškodovanca - škoda
Tožeča stranka vlaga odškodninsko tožbo, nedopustno ravnanje toženke pa vidi v nezakonitem vpisu delovne dobe v delovne knjižice treh oseb in v njenem krivem pričanju v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, posledica katerega je bila izdaja zanjo neugodne sodbe. Vprašanje delovnega razmerja in s tem povezanega vpisa delovne dobe v delovne knjižice je bilo obravnavano v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožeča stranka je v spis vložila dokaz, da naj bi bil eden od delavcev zaposlen drugje. S tem v bistvu izpodbija pravilnost zaključkov delovnega in socialnega sodišča, saj istočasno zaradi tega dokaza, ki ga je naknadno našla, predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka pred delovnim in socialnim sodiščem iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Tudi če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče, je mogoče zahtevati obnovo postopka, ki je pravnomočno končan (5. točka 394. člena ZPP). Objektivni rok za vložitev predloga za obnovo še ni potekel. Ker tožeča stranka lahko z izrednimi pravnimi sredstvi doseže razveljavitev pravnomočne sodbe in s tem prepreči nastanek škode (tožeča stranka potrjuje, da škoda še ni nastala), njen odškodninski zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen. Tudi oškodovanec mora namreč storiti vse, da prepreči nastanek škode. Če tega ne stori, je odgovorna oseba (v celoti ali v ustreznem delu) razbremenjena odgovornosti (192. člena ZOR oziroma 171. člen sedaj veljavnega OZ).
Sodna odločba predstavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatve, ki izhaja iz njega. Izvršitev pravnomočne sodbe odločbe zato praviloma ne more predstavljati protipravne škode. Izjema seveda velja v primerih, ko je sodba kasneje razveljavljena v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in v določenih drugih izjemnih primerih. Tako bi se lahko izkazalo, da je škoda protipravna tudi v primeru, če bi nastala z izvršitvijo pravnomočne sodbe, ki bi temeljila na krivem pričanju priče, za katero bi bila izdana pravnomočna sodba v kazenskem postopku po preteku roka za obnovo.
Predmet spora je bil zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožnik je z zahtevkom uspel. V izvršilnem postopku bo na podlagi sodbe, ki jo je pridobil, lahko, ker je med tem že bila opravljena izvršba, predlagal nasprotno izvršbo (člen 67 Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je toženec terjatev plačal, sočasno pa ni privolil v umik tožbe, čeprav je tožeča stranka tožbo takoj po izpolnitvi umaknila, je odločitev sodišča prve stopnje, da gre za zakrivljene stroške, ki jih je povzročil toženec, pravilna.
smrt dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Smrt fizične osebe in njej sledeča nesposobnost biti stranka že ob vložitvi predloga za izvršbo pomeni, da postopka ni mogoče niti začeti niti voditi, pri tem pa ni pomembno, s kakšno skrbnostjo je upnik ravnal.
ZOR člen 263, 866, 869, 869/1, 881. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o organiziranju potovanja – posredniška pogodba o potovanju – kršitve pogodbenih oz. zakonskih obveznosti s strani organizatorja potovanja – poslovna škoda – poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti
Tožniki so zaradi skoraj dve urne zamude vlaka v pristanišče Civitavecchie prišli prepozno, saj je ladja že odplula. Zaradi navodil tožene stranke, da bo mogoče vkrcanje opraviti v Messini, so se tožniki morali vrniti v Rim in ta transfer plačati, nato do odhoda vlaka v Messino deponirati prtljago, večerjati (večerjo so sicer imeli plačano na ladji), plačati vlak v Messino, zajtrk v Messini, ki ga bi prav tako sicer imeli na ladji in plačati taksi iz Messine do pristanišča. Gre torej za materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala ob (nepravilni) izpolnitvi pogodbe o organiziranju potovanja. Gre za obliko poslovne škode, zato bi bili toženi stranki lahko prosti te odgovornosti le v primeru, če bi dokazali, da nista mogli pravilno izpolniti svoje obveznosti oz., da sta zamudili z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih nista mogli preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (263. člen ZOR).
izračun zamudnih obresti - računalniški program za izračun zakonskih zamudnih obresti
Program, ki ga uporablja sodišče za izračun zamudnih obresti, nikakor ni uradno priznani program za rabo sodišč, pač pa je zgolj eden od ponujenih komercialnih programov, zato ni na mestu kar avtomatično povzemanje rešitev, dobljenih z njegovo uporabo.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke - neupoštevnost ugovorov v zvezi s prenehanjem terjatve v zemljiškoknjižnem postopku - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke
Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik zatrjuje, da je delno oziroma že v celoti poravnal terjatev do upnika, v zemljiškoknjižnem postopku nimajo nobenega pomena. Zemljiškoknjižno sodišče ima namreč zgolj izvedbeno naravo v razmerju do izvršilnega sodišča. Ko izda izvršilno sodišče sklep o izvršbi na nepremičnino, mora ta sklep po členu 170. ZIZ poslati v zemljiško knjigo, ki vpiše zaznambo tega sklepa. Zato hkrati z zaznambo sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče vpiše v korist upnika še hipoteko. Te vpise zemljiškoknjižno sodišče v skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava izbriše, ko od izvršilnega sodišča dobi obvestilo, da je izvršba ustavljena.
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211/4, 211, 211/1, 211/2, 211/4. ZKP člen 369/4, 369/4. ZVOP-1 člen 74, 74/1, 74/2, 74, 74/1, 74/2.
tatvina - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - odvzem tuje premične stvari
Izvršitveno dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ je odvzem tuje premične stvari. V teoriji in praksi je uveljavljena tako imenovana aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem storilec omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari. Ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.
Odstop od načela neposrednosti, kot v konkretnem primeru, bi bil dopusten iz tehtnih razlogov, ali če s tem soglašata pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo predvsem na oceno izpovedbe priče, zaslišane v drugem postopku, torej ko je prebralo zapisnik o zaslišanju. Sodišče prve stopnje je tako kršilo načelo neposrednosti iz 4. čl. ZPP kot eno temeljnih načel pravdnega postopka, na ta način je strankam, tožencu, onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo in je zato bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
Na okrožno državno tožilstvo je bila podana kazenska ovadba v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, tožilstvo pa je v obtožnem predlogu dejanje pravno opredelilo kot lahko telesno poškodbo, ne da bi pred vložitvijo obtožnega predloga pridobilo predlog za pregon od oškodovanca. Zato je oškodovanec šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka zoper obdolženca lahko zvedel, da je bil obtožni predlog podan zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in zato šele z vročitvijo tega sklepa začne teči rok za vložitev predloga za pregon.
Res je, da je na povratnici za navedbo naslovnice pošiljke, ki ni tožena stranka, pripis "za B.N.", vendar je podpis prejemnika pošiljke nečitljiv, podpis toženke na pooblastilu pooblaščencu za zastopanje pa je že na pogled povsem drugačen od podpisa na povratnici, tako da na podlagi navedenega ni mogoče zaključiti, da je bila tožba toženi stranki sploh vročena v odgovor.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
1. odstavek 498. člena ZKP določa, da predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Torej že sam zakon govori le o nevarnosti, da bi bili predmeti uporabljeni za kaznivo dejanje, in ni potrebno, da bi ti predmeti že bili uporabljeni pri kaznivem dejanju.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pogoji za oprostitev sodne takse v obravnavanem primeru niso podani, saj iz vloge dedinje izhaja, da za oprostitev plačila sodne takse prosi, ker denar, ki bi ga porabila za plačilo takse, potrebuje za nakup stanovanja in ne iz razloga, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojega otroka.
Ker je od ustanovitve služnosti do vložitve tožbe minilo šele osemnajst let, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da bi imela tožeča stranka kvečjemu zahtevek na prenehanje služnosti, o prenehanju služnosti pa ni navajala ničesar.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe strank - nestrinjanje z ugotovljeno vrednostjo
Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.