ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Z določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ je omejen obseg, v katerem so lahko določena dolžnikova sredstva predmet izvršbe. Sredstva pod navedenim limitom ne morejo biti predmet izvršbe. Če je izvršba dovoljena na predmetu, ki ne more biti predmet izvršbe je to razlog, ki izvršbo preprečuje. Takšna ugotovitev pa pogojuje ustavitev izvršbe.
Za pridobitev služnostne pravice vožnje na podlagi priposestvovanja, za kar določilo čl. 54 ZTLR zahteva 20 letno dejansko izvrševanje služnosti s strani lastnika gospodujočega zemljišča, je potrebno, da se ta res zahtevani čas izvršuje v določenem obsegu, pri tem pa se v tej zakonsko določeni dobi izvrševanja upošteva dejansko izvrševanje teh voženj, tudi lastninskega prednika gospodujočih zemljišč, če je bil obseg njegovega dejanskega izvrševanja služnosti enak obsegu sedanjega lastnika gospodujočega zemljišča.
Ker je določba 106. člena ZDR jasna in nedvoumna in ker daje pristojnost za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le upravitelju prisilne poravnave, delodajalec brez posebnega pooblastila upravitelja prisilne poravnave svojim delavcem ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Citirana določba je v primerjavi s splošno določbo 1. odstavka 18. člena ZDR specialna določba, zato jo je potrebno uporabiti.
Zahtevka za vrnitev nazaj na delo ni potrebno uveljavljati najkasneje do konca postopka na prvi stopnji v okviru spora o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Ker v ZTPDR ni predviden poseben rok za uveljavljanje obveznosti vrnitve na delo, je potrebno pri uveljavljanju reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v povezavi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja upoštevati splošni zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja, če reintegracijski zahtevek ni bil postavljen v okviru spora o prenehanju delovnega razmerja.
ZJSRS člen 28. ZPP člen 29, 47, 29, 47. ZMZPP člen 74, 74.
pristojnost - slovenska jurisdikcija - preživnina
Sodišče na območju Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tem sporu, vsled česar je tožbo zavrglo. Ob predhodnem preizkusu tožbe je ugotovilo, da je toženec oseba s stalnim prebivališčem v Ruski federaciji, torej v državi, ki ni država članica v smislu Uredbe ES 44/2001, ki določa pogoje pod katerimi je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 337, 337. OZ člen 1060, 1060.
dokazno breme - vzročna zveza - pritožbena novota
Glede na dokazno breme je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ob opisanem dejanskem stanju ni dokazala, da z obratovanjem lokala ni mogla začeti zaradi ravnanja tožene stranke in da torej ni podana vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
Pogodbeni prenos vseh pravic in obveznosti (nastopa v državni rokometni ligi) nikakor ne pomeni pravnega nasledstva, torej popolnega vstopa v pravni položaj nekega pravnega subjekta.
Na okrožno državno tožilstvo je bila podana kazenska ovadba v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, tožilstvo pa je v obtožnem predlogu dejanje pravno opredelilo kot lahko telesno poškodbo, ne da bi pred vložitvijo obtožnega predloga pridobilo predlog za pregon od oškodovanca. Zato je oškodovanec šele z vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka zoper obdolženca lahko zvedel, da je bil obtožni predlog podan zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in zato šele z vročitvijo tega sklepa začne teči rok za vložitev predloga za pregon.
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211/4, 211, 211/1, 211/2, 211/4. ZKP člen 369/4, 369/4. ZVOP-1 člen 74, 74/1, 74/2, 74, 74/1, 74/2.
tatvina - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - odvzem tuje premične stvari
Izvršitveno dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ je odvzem tuje premične stvari. V teoriji in praksi je uveljavljena tako imenovana aprehenzijska teorija, po kateri je kaznivo dejanje dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem storilec omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari. Ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
Odstop od načela neposrednosti, kot v konkretnem primeru, bi bil dopusten iz tehtnih razlogov, ali če s tem soglašata pravdni stranki. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo predvsem na oceno izpovedbe priče, zaslišane v drugem postopku, torej ko je prebralo zapisnik o zaslišanju. Sodišče prve stopnje je tako kršilo načelo neposrednosti iz 4. čl. ZPP kot eno temeljnih načel pravdnega postopka, na ta način je strankam, tožencu, onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo in je zato bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
Ker je od ustanovitve služnosti do vložitve tožbe minilo šele osemnajst let, je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da bi imela tožeča stranka kvečjemu zahtevek na prenehanje služnosti, o prenehanju služnosti pa ni navajala ničesar.
ZOR člen 263, 866, 869, 869/1, 881. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o organiziranju potovanja – posredniška pogodba o potovanju – kršitve pogodbenih oz. zakonskih obveznosti s strani organizatorja potovanja – poslovna škoda – poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti
Tožniki so zaradi skoraj dve urne zamude vlaka v pristanišče Civitavecchie prišli prepozno, saj je ladja že odplula. Zaradi navodil tožene stranke, da bo mogoče vkrcanje opraviti v Messini, so se tožniki morali vrniti v Rim in ta transfer plačati, nato do odhoda vlaka v Messino deponirati prtljago, večerjati (večerjo so sicer imeli plačano na ladji), plačati vlak v Messino, zajtrk v Messini, ki ga bi prav tako sicer imeli na ladji in plačati taksi iz Messine do pristanišča. Gre torej za materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala ob (nepravilni) izpolnitvi pogodbe o organiziranju potovanja. Gre za obliko poslovne škode, zato bi bili toženi stranki lahko prosti te odgovornosti le v primeru, če bi dokazali, da nista mogli pravilno izpolniti svoje obveznosti oz., da sta zamudili z izpolnitvijo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih nista mogli preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (263. člen ZOR).
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Pogoji za oprostitev sodne takse v obravnavanem primeru niso podani, saj iz vloge dedinje izhaja, da za oprostitev plačila sodne takse prosi, ker denar, ki bi ga porabila za plačilo takse, potrebuje za nakup stanovanja in ne iz razloga, ker bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in svojega otroka.
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je toženec terjatev plačal, sočasno pa ni privolil v umik tožbe, čeprav je tožeča stranka tožbo takoj po izpolnitvi umaknila, je odločitev sodišča prve stopnje, da gre za zakrivljene stroške, ki jih je povzročil toženec, pravilna.
tožba za razveljavitev pogodbe – oblikovalna tožba – ugotovitvena tožba – izpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote – skrbnost, ki se zahteva v prometu
V obravnavani pravdni zadevi ne gre za ugotovitveno tožbo pač pa za oblikovalno tožbo, saj gre za takšno vrsto oblikovalne pravice, ki jo je mogoče uveljaviti le s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe (glej dr. Aleš Galič in drugi avtorji: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga GV Založba 2006, stran 164).
Namen norme, po kateri mora avtobus zaustaviti na avtobusnem postajališču, ni v tem, da bi na ta način preprečili izstopajočim, da prečkajo cesto na nezavarovanem mestu, ampak v tem, da lahko potniki varno izstopijo iz avtobusa (oziroma vstopijo vanj) in da lahko promet na cesti v času, ko je avtobus na postajališču, poteka nemoteno.
Iz razlogov sodbe izhaja, da je kopalnico v letu 1997 prenavljala toženka in ne vsi sodediči skupaj, samo toženka je torej vznemirjala lastnino tožnikov in zato preostali dediči niso nujni sosporniki v tej pravdi.
Izrek sodbe je nejasen v 2. točki v delu, v katerem je toženki naložena odstranitev kanalizacije na zahodnem delu parc.št. 1050 k.o. K.. Ker so na istem zemljišču speljane tri kanalizacije, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri je prvostopno sodišče obrazložilo, da predstavlja protipraven poseg v lastninsko pravico tožnikov samo kanalizacija, narejena ob adaptaciji kopalnice.
izločitev dokazov - glavna obravnava - pritožba zoper sklep o izločitvi
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbami pritožnika, da strokovno mnenje izvedenca V. K. in odgovori na njegove zaključke izvedenca J. P. ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo treba izločiti in da gre v konkretnem primeru zgolj za izvajanje pravice obdolženca, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki mu utegnejo koristiti, vendar je moralo drugostopno sodišče pritožbo kljub temu zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. odst. 340. člena ZKP. Na podlagi istega določila bo lahko pritožnik enake razloge uveljavljal v morebitni pritožbi zoper sodbo.
Če je tožnica za posamezno obliko nepremoženjske škode zmanjšala denarno odškodnino, samo razlike do prvotnega zneska, ki ga je zahtevala, ne bo mogla zahtevati v novi tožbi, zato tudi tožena stranka nima pravnega interesa, da bi se upirala znižanju zahtevka.