ZZZDR člen 92, 105.a. ZPP člen 5, 86, 86/1, 154, 155, 339, 339/2-8, 408, 408/1, 413.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – opravljanje pravdnih dejanj po pooblaščencu – zahteva sodišča stranki, naj se sama izjavi o relevantnih dejstvih – varovanje koristi otroka po uradni dolžnosti
Pritožniku je bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in to potrjujejo dejstva, da je odgovoril na tožbo, sodeloval je na glavni obravnavi, dajal je pripombe in predvsem, sam je predlagal izvedenstvo z DNK analizo, čemur je sodišče sledilo, seznanjen je bil z izvedenskim mnenjem, nanj ni dal nobene pripombe, zato mu ni mogoče slediti, ko trdi, da ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, ker ni bil zastopan po pooblaščencu, ki je odvetnik. Kot določa 1. odstavek 86. člena ZPP, smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi. To še toliko bolj velja v postopkih o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva, saj mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (1. odstavek 408. člena ZPP).
Ali gre za razžalitev, je treba ocenjevati glede na čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je razžalitev namenjena, medsebojne odnose storilca in oškodovanca. Upoštevajoč navedene okoliščine, in sicer, da je bil v kritičnem času zasebni tožilec nadrejen obdolžencu, da sta bili besedi "zajebavati" in "prfuknjen" izrečeni v "resnem" pogovoru, ko je zasebni tožilec očital obdolžencu neutemeljeno zapustitev delovnega mesta, ter da obdolženec in zasebni tožilec že pred obravnavanim dogodkom nista bila ravno v najboljših odnosih, se tudi pritožbeno sodišče pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdolženi z inkriminiranimi besedami izrekel negativno vrednostno oceno zasebnega tožilca, ne le v subjektivnem pomenu, temveč tudi v objektivnem pomenu.
Zgolj zato, ker niso bile izrečene znotraj sodnega postopka, izrečenim besedam ni mogoče odrekati obrambnega značaja, vendar je pri tem vprašanju bistveno, da je v kritičnem času zasebni tožilec kot obdolženčev delodajalec na povsem neformalni ravni trdil, da je obdolženec zapustil delovno mesto brez dovoljenja, torej v kritičnem času še ni šlo za formalni očitek kršitve delovne obveznosti, kateri sledi posledica tako, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o obrambi obdolženčeve pravice v smislu 3. odst. 169. čl. KZ.
oškodovanec kot tožilec - subsidiarni tožilec - izostanek z glavne obravnave - opravičen izostanek z glavne obravnave - opravičljivost izostanka -
Preuranjena pa je ocena prvostopenjskega sodišča, da razlog za izostanek subsidiarnega tožilca z glavne obravnave ni opravičljiv. Dejstvo je namreč, da je subsidiarni tožilec svoj izostanek z glavne obravnave predhodno opravičil. Res je, da subsidiarni tožilec v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi razlogi ni predložil ustreznih dokazil, vendar bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati na predložitev teh dokazil. Slednji je sicer v pritožbi predložil potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela, vendar iz tega potrdila ni razvidno, kakšne zdravstvene težave je imel, tako da ni možna ocena o opravičljivosti njegovega izostanka z glavne obravnave.
sklep o odmeri sodne takse za pritožbo – podlaga za odmero takse – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 4. odstavek 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) in je podlago za odmero sodne takse pravilno vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 8.376.577,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bila podlaga za odmero sodne takse 27. člen ZST ter 3. odstavek 25. člena ZST.
zaznamba izvršbe - podlaga za vpis - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vknjižba hipoteke
Za vsak sklep o izvršbi na nepremičnino velja, da ga sodišče zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ), za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa še dodatno, da ga izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). To pomeni, da zakon, ki določa zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, zahteva pravnomočnost (dajatvenega dela) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Tako se tudi izkaže, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo valorizacije kakor mu to očita pritožba, temveč je obračunalo zakonske zamudne obresti od dne škodnega dogodka do dne plačila, kar je pravilno.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo
Dolžnik bi lahko izpodbijal sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe, teh razlogov pa dolžnik ni navajal.
izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu – dogovor o drugačnem načinu izpolnitve – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – prenehanje obveznosti
Dolžnik bi moral po izvršilnem naslovu plačevati preživnino materi ml. upnice, zakoniti zastopnici, na roke. Vendar pa ima dolžnik prav, ko opozarja, da lahko upnik kadarkoli pristane na drugačen način izpolnitve obveznosti in je ta pristanek lahko izražen tudi s konkludentnimi dejanji. Prav to pa je dolžnik zatrjeval v ugovoru (prenehanje obveznosti – ugovorni razlog iz 8. tč. 55. čl. ZIZ), da je namreč zakonita zastopnica mladoletne upnice pristala na drugačen način izpolnjevanja preživninske obveznosti, s pokrivanjem tekočih stroškov za življenje, ko so še živeli na istem naslovu in da je tudi po odselitvi soglašala, da dolžnik preživninsko obveznost izpolnjuje tudi tako, da poskrbi za plačilo tega kar ml. upnica nujno potrebuje za šolo oz. življenje.
Oškodovanec je pravočasno vložil ovadbo zaradi kaznivega dejanja po 2. odst. 211. člena KZ. Ker mu je bil predmet kaznivega dejanja na glavni obravnavi, ko je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja prikrivanja, vrnjen, premoženjskopravnega zahtevka ni uveljavljal, to ne pomeni, da ni podal predloga za pregon zoper obdolženca.
odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena in časti - civilni delikt - objektivna protipravnost škodnega dejanja
Razžalitev dobrega imena in časti je pogoj za zatrjevani civilni delikt. Pogoj za razžalitev dobrega imena in časti je, da ne gre le za subjektivno dojemanje razžalitve, marveč mora biti podana protipravnost dejanja v objektivnem pogledu.
ZSReg 10, 10/2. Uredba sveta ES št. 1346/2000 člen 3, 3/1, 16, 16/1, 17, 17/1, 22, 22/1. Pravilnik o načinu vodenja sodnega registra člen 9.
odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti po Uredbi št. 1346/2000 - priznanje v vseh državah članicah - začetek učinkovanja odločbe s trenutkom uvedbe postopka - deklaratornost zaznambe
Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po členu 3 omenjene Uredbe, se prizna v vseh drugih državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri so bili uvedeni postopki (člen 16/1 Uredbe), pri čemer čas uvedbe postopkov pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopkov, ne glede na to, ali je odločba dokončna. Ko je začela odločba učinkovati v Nemčiji, je začela avtomatično (brez kakršnihkoli formalnosti) veljati tudi na ozemlju Republike Slovenije. Vpis zaznambe te odločbe v slovenski sodni register je torej zgolj deklaratornega značaja, saj slovenski pravni red ne zahteva niti obveznosti vpisa po 2.odst. 22.čl. Uredbe.
ZGD člen 433, 433/2, 433/3, 433, 433/2, 433/3. ZPPSL člen 44, 44/1, 44/3, 44, 44/1, 44/3.
prisilna poravnava - pravočasnost ugovora
Pritožnik bi moral z ugovorom pravočasno in v zakonsko predpisanih rokih izpodbijati obstoj obeh navedenih terjatev in njihovo višino. Ker tega ni storil, sta upnika tudi v tem obsegu pridobila glasovalne pravice (3.odst.54.čl.ZPPSL). Sklicevanje na določbe 2. in 3. odst. 433. čl. ZGD zato ne more biti uspešno.
Ker torej v tem primeru izterjuje od tožene stranke tiste stroške, ki jih mora v skladu s takrat veljavno določbo 1.odst. 759.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) naročitelj povrniti prevzemniku naročila, je podana njena aktivna legitimacija.
ZOR člen 42, 42/1, 42/2, 42/3, 273, 273/5, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 273, 273/5. ZPP člen 287, 287/1, 287, 287/1.
učinki pogodbe - sprejem in zavrnitev ponudbe - stalna poslovna zveza med strankama - pogodbena kazen zaradi zamude - dokazni sklep
ZOR določa, da če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo (1. odst. 42. čl.); brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (na primer, če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali če poslane stvari, za katero mu je ponujena pogodba, ne vrne v določenem času, ipd.), veljala za sprejem ponudbe (2. odst. 42. čl.); vendar pa se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil (3. odst. 42. čl.) .
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38, 38/1, 38/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
sklep o odmeri stroškov izvršitelju - pravni interes za pritožbo
Obrazložitev prvostopnega sodišča, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o odmeri stroškov izvršitelja, je napačna. Prvostopno sodišče se sicer utemeljeno sklicuje na 1. odstavek 38. člena ZIZ, na podlagi katerega plača izvršilne stroške, torej tudi stroške izvršitelja, najprej upnik. Vendar pa 5. odstavek istega člena določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Med stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pa sodijo tudi stroški izvršitelja. Tako ima, zaradi morebitne kasnejše zahteve upnika po povrnitvi stroškov izvršitelja od dolžnika, slednji pravni interes za pritožbo zoper sklep o odmeri stroškov izvršitelju.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - navajanje relevantnih dejstev - predlaganje dokazov
Ne le da dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza, niti obstoja upnikove terjatve do njega ni dokazno podprto izpodbijal, saj ni zatrjeval, da terjatev upnika iz naslova opravljenih prevozov ne obstaja. In ker tega ni zatrjeval, njegove trditve v zvezi s škodo, ki naj bi mu jo povzročil upnik z razkrivanjem poslovnih informacij pa so zgolj posplošene (predvsem pa dolžnik ne pove, da bi iz tega naslova zoper upnika kaj uveljavljal), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora.