ZPIZ člen 56, 202, 56, 202. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25. BATSSV člen 20. BHRSSZ člen 22.
seštevanje pokojninske dobe po meddržavnih sporazumih - invalidska pokojnina - sorazmerni del
Možnost vštetja zavarovalne dobe, pridobljene v tretjih državah, mora biti, upoštevajoč naravo dvostranskih sporazumov, izrecno določena, pogoji zanjo pa tudi določeni, sicer jo za državljane držav nepodpisnic ni mogoče upoštevati. Na podlagi konkretnega meddržavnega sporazuma se lahko doba, dosežena v državah pogodbenicah, sešteva. Pokojninske dobe, ugotovljene na podlagi posameznih sporazumov, pa ni mogoče med seboj seštevati, razen če to sporazum izrecno določa, zato pri odločanju o pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožniku, državljanu BiH, ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v tretjih državah.
kontradiktornost postopka - dokazna ocena - varstvo lastninske pravice - nesklepčnost zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - razsojena stvar
1. Ne gre za nesklepčnost tožbenega zahtevka, če je tožeča stranka trdila, da je bila meja na zahodnem dvoriščnem delu določena v pravdni zadevi, tožbeni zahtevek pa je naperjen na prepoved vznemirjanja vzdolž celotne meje med navedenima parcelama.
2. Razlogi so v nasprotju z odločitvijo v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe, na kar smiselno opozarja pritožnik, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, da se toženi stranki prepove vznemirjanje tožeče stranke pri uporabi "spornega pasu" vzdolž celotne meje med navedenima parcelama, kar logično vključuje tudi "pas" na južnem delu parcele št., poseg v ta del pa je bil, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet tožbenega zahtevka v pravdni zadevi P.
3. Za razsojeno stvar ne gre le tedaj, kadar sta razsojena stvar in obravnavana zadeva identični v elementih: identiteta strank, identiteta zahtevka in identiteta dejanske podlage tožbenega zahtevka, temveč tudi tedaj, ko se zahtevka medsebojno izključujeta in ko gre za položaj vključenih zahtevkov.
Terjatev tožeče stranke temelji na določbi 41. čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Gre torej za regresno terjatev združenja proti lastniku nezavarovanega vozila in ta terjatev, za katero ni določen poseben zastaralni rok, zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (1. odst. 371. čl. ZOR).
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 89, 118, 119, 120, 89, 118, 119, 120.
nadomestna vročitev - vrnitev v prejšnje stanje
Nadomestna vročitev ima učinke osebne vročitve, zato ni mogoče ugoditi zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, saj nadomestna vročitev ni opravičljiv razlog. Odrasla hči obdolženca, ki je prevzela sodbo, je vedela, kje se obdolženi nahaja, in bi ga o sodni pošiljki lahko obvestila oziroma na to opozorila vročevalca.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba - vznemirjanje
Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, je v obravnavani zadevi sporen poseg v parcelo št. 2425 last tožečih strank na skrajnem severnem delu, to je na delu za objektom tožečih strank, ki stoji na navedeni parceli, zato je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je zatrjevano spodkopavanje temeljev, na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s tistim delom zemljišča, na katerem tožeča stranka zahteva varstvo lastninske pravice oz. je predlagala izdajo začasne odredbe.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - pasivna legitimacija
Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – spor o dejstvih – vračunavanje daril v nujni delež – darila, ki vplivajo na obseg zapuščine – spor o vrednosti daril
Zapuščinsko sodišče bi moralo najprej ugotoviti, za katera darila gre in ali so ta darila in njihova vrednost sporna. Šele nato pride v poštev napotitev na pravdo.
starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - izbirna pravica
Tožnik je z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji v letu 2002 opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival. Na podlagi iste pokojninske dobe zato ne more zahtevati priznanja pravice do starostne pokojnine tudi v Sloveniji.
Določba 1. odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka in ki se v tej pravdi uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, se namreč uporablja za pravne posle med posamezniki. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak posel, saj tožeča stranka ni "posameznik", tovrstni posli spadajo v njen predmet poslovanja.
ZOR člen 219, 219. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 337, 337/3, 286, 286/2, 286/4, 337, 337/3.
pobotni ugovor
ZPP nima določbe, ki bi drugače urejala navedbe in dokaze v zvezi s pobotnim ugovorom. Namen pobotnega ugovora je, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, zato za tak ugovor ne morejo veljati drugačna pravila, kot veljajo za druge navedbe v postopku. Če bi prišlo do okoliščin, s katerimi tožena stranka utemeljuje pobotni ugovor, po prvem naroku, bi s takšnimi okoliščinami tožena stranka lahko utemeljevala v skladu z 2. odst.286. čl. ZPP pobotni ugovor tudi na kakšnem od poznejših narokov (vse do konca obravnave na prvi stopnji).
nasprotna izvršba – subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – pravnomočnost sklepa o potrjeni prisilni poravnavi – uveljavljanje terjatve v pravdi
V skladu z določbami 67. člena ZIZ lahko poda dolžnik predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena v treh mesecih od dneva, ko je izvedel razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (3. odst. 67. člena ZIZ). Vendar si navedeno določbo ZIZ sodišče prve stopnje napačno razlaga. Spregledalo je namreč pomen trimesečnega subjektivnega roka, v katerem lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo.
ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 76, 76/3, 269, 269/1.
obtožnica - obvezne sestavine - nepopolna vloga
V 1. odst. 269. čl. ZKP so predpisane obvezne sestavine obtožnice kot procesnega akta upravičenega tožilca. Kot je ob preizkusu obtožnega akta pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, laično sestavljeni obtožni akt ni vseboval vseh predpisanih obveznih sestavin z omenjenim 1. odst. 269. čl. ZKP. Kljub temu da se je obtožni akt nanašal na kar enajst kaznivih dejanj, ni vseboval dovolj določno podanih opisov dejanj, iz katerih bi izhajali zakonski znaki teh kaznivih dejanj. Prav tako niso bili navedeni čas in kraj storitve kaznivih dejanj, pa tudi ne čas, ko je pritožnik izvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar je bistvenega pomena za presojo vprašanja, ali je bila zasebna tožba glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (obtožni akt je bil namreč vložen tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od 169. do 172. čl. KZ), vložena pravočasno. Nenazadnje pritožnik ni podal nobenih konkretnih predlogov glede dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi.
regulacijska začasna odredba – predpostavke za izdajo - trditveno in dokazno breme predlagatelja
V obravnavani zadevi ne gre le za to, da tožeča stranka ni uspela z verjetnostjo dokazati ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe, temveč za to, da tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe teh predpostavk sploh ni konkretizirano zatrjevala. To je, ni navajala dejstev, ki bi pomenili izkazovanje verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo predlagane začasne odredbe. Gre torej za pomanjkljivo dejansko podlago predlagane začasne odredbe.
ZD člen 123, 123/1, 132, 123, 123/1, 132. ZGD člen 394, 394/1, 415, 415/1, 416, 416/1, 394, 394/1, 415, 415/1, 416, 416/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 24, 24/3, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
dedovanje poslovnega deleža - prenehanje družbe - izbris družbe po uradni dolžnosti - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
Smrt edinega družbenika družbe z omejeno odgovornostjo na pravno subjektiviteto takrat še obstoječe družbe ne vpliva, je pa z njegovo smrtjo v zapuščinsko maso vključen njegov poslovni delež v tej družbi, z vsemi korporacijskimi pravicami, ki iz tega deleža izhajajo. Ker preide v trenutku zapustnikove smrti pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče, je s smrtjo družbenika njegov poslovni delež v družbi pripadel dedičem, ki so s tem postali družbeniki družbe.
Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala in izkazala nobene od zakonsko predvidenih predpostavk iz 1. odstavka 71. člena ZIZ. Ravno tako ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi izdan odlog izvršbe, dovoljen s sklepom in sta dolžnika nato podala nov predlog, da se izvršba ponovno odloži, za kar pa ni pravne podlage, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sme sodišče na predlog dolžnika le enkrat odložiti izvršbo v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ).
zaznamba spora – pogoji – pridobitev lastninske pravice na izviren način
Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank, v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora.
Glede na to, da je bil zoper V.Z. in sedaj toženo stranko zahtevek na izročitev traktorja, za katerega ni dvoma, da je tožnik ob ogledu v zadevi P 1 sam izjavil, da ni njegov (v spisu P 2 priloge C1-C3), postavljen kot podrejeni zahtevek, pri čemer je iz navedb tožnika tudi razvidno, da je v pravdni zadevi P 1 zatrjeval, da je (prvi) traktor IMT 539 odtujil V.Z., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek v tej pravdni zadevi ni sklepčen (in ga je zato zavrnilo).
vračanje daril dedičev - nujni delež - preužitkarska pogodba
Če bi šlo za darilo, ko bi zapustnica svoje nepremično premoženje podarila svojemu vnuku - hčerkinemu sinu, tega premoženja ne bi bilo treba vračati v zapuščino zaradi okrnitve nujnega deleža v smislu četrtega odstavka 28. člena ZD, ker je treba vrednosti čiste zapuščine prišteti vrednosti daril, ki jih zapustnik kadarkoli in na katerikoli način naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebam, ki bi v konkretnem primeru dedovale, to pa zapustničin vnuk, ki je pridobil nepremičnine z izročilno pogodbo, ni, ker je k dedovanju po zakonu po zapustnici bila poklicana njegova še živeča mati.