predlog za vknjižbo lastninske pravice – listina, ki je podlaga za vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom – vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve – listina o soglasju imetnika prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis – načelo vrstnega reda
Res je predlagatelj postopka svojemu predlogu za vpis priložil tako sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe na račun stvarnega vložka kot tudi notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, vendar ne na način, predpisan v 36. čl. ZZK-1 v zvezi s 33. členom ZZK-1. Listina se spoji z zemljiškoknjižnim dovolilom. V obravnavanem primeru listini nista bili spojeni, zato ne ustrezata predpisanim pogojem.
nasprotna izvršba – subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – pravnomočnost sklepa o potrjeni prisilni poravnavi – uveljavljanje terjatve v pravdi
V skladu z določbami 67. člena ZIZ lahko poda dolžnik predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena v treh mesecih od dneva, ko je izvedel razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (3. odst. 67. člena ZIZ). Vendar si navedeno določbo ZIZ sodišče prve stopnje napačno razlaga. Spregledalo je namreč pomen trimesečnega subjektivnega roka, v katerem lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo.
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 89, 118, 119, 120, 89, 118, 119, 120.
nadomestna vročitev - vrnitev v prejšnje stanje
Nadomestna vročitev ima učinke osebne vročitve, zato ni mogoče ugoditi zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, saj nadomestna vročitev ni opravičljiv razlog. Odrasla hči obdolženca, ki je prevzela sodbo, je vedela, kje se obdolženi nahaja, in bi ga o sodni pošiljki lahko obvestila oziroma na to opozorila vročevalca.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba - vznemirjanje
Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, je v obravnavani zadevi sporen poseg v parcelo št. 2425 last tožečih strank na skrajnem severnem delu, to je na delu za objektom tožečih strank, ki stoji na navedeni parceli, zato je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je zatrjevano spodkopavanje temeljev, na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s tistim delom zemljišča, na katerem tožeča stranka zahteva varstvo lastninske pravice oz. je predlagala izdajo začasne odredbe.
Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala in izkazala nobene od zakonsko predvidenih predpostavk iz 1. odstavka 71. člena ZIZ. Ravno tako ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi izdan odlog izvršbe, dovoljen s sklepom in sta dolžnika nato podala nov predlog, da se izvršba ponovno odloži, za kar pa ni pravne podlage, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sme sodišče na predlog dolžnika le enkrat odložiti izvršbo v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ).
Določba 1. odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka in ki se v tej pravdi uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, se namreč uporablja za pravne posle med posamezniki. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak posel, saj tožeča stranka ni "posameznik", tovrstni posli spadajo v njen predmet poslovanja.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – spor o dejstvih – vračunavanje daril v nujni delež – darila, ki vplivajo na obseg zapuščine – spor o vrednosti daril
Zapuščinsko sodišče bi moralo najprej ugotoviti, za katera darila gre in ali so ta darila in njihova vrednost sporna. Šele nato pride v poštev napotitev na pravdo.
Terjatev tožeče stranke temelji na določbi 41. čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Gre torej za regresno terjatev združenja proti lastniku nezavarovanega vozila in ta terjatev, za katero ni določen poseben zastaralni rok, zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (1. odst. 371. čl. ZOR).
ZPIZ člen 56, 202, 56, 202. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25. BATSSV člen 20. BHRSSZ člen 22.
seštevanje pokojninske dobe po meddržavnih sporazumih - invalidska pokojnina - sorazmerni del
Možnost vštetja zavarovalne dobe, pridobljene v tretjih državah, mora biti, upoštevajoč naravo dvostranskih sporazumov, izrecno določena, pogoji zanjo pa tudi določeni, sicer jo za državljane držav nepodpisnic ni mogoče upoštevati. Na podlagi konkretnega meddržavnega sporazuma se lahko doba, dosežena v državah pogodbenicah, sešteva. Pokojninske dobe, ugotovljene na podlagi posameznih sporazumov, pa ni mogoče med seboj seštevati, razen če to sporazum izrecno določa, zato pri odločanju o pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožniku, državljanu BiH, ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v tretjih državah.
zaznamba spora – pogoji – pridobitev lastninske pravice na izviren način
Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank, v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora.
kontradiktornost postopka - dokazna ocena - varstvo lastninske pravice - nesklepčnost zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - razsojena stvar
1. Ne gre za nesklepčnost tožbenega zahtevka, če je tožeča stranka trdila, da je bila meja na zahodnem dvoriščnem delu določena v pravdni zadevi, tožbeni zahtevek pa je naperjen na prepoved vznemirjanja vzdolž celotne meje med navedenima parcelama.
2. Razlogi so v nasprotju z odločitvijo v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe, na kar smiselno opozarja pritožnik, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, da se toženi stranki prepove vznemirjanje tožeče stranke pri uporabi "spornega pasu" vzdolž celotne meje med navedenima parcelama, kar logično vključuje tudi "pas" na južnem delu parcele št., poseg v ta del pa je bil, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet tožbenega zahtevka v pravdni zadevi P.
3. Za razsojeno stvar ne gre le tedaj, kadar sta razsojena stvar in obravnavana zadeva identični v elementih: identiteta strank, identiteta zahtevka in identiteta dejanske podlage tožbenega zahtevka, temveč tudi tedaj, ko se zahtevka medsebojno izključujeta in ko gre za položaj vključenih zahtevkov.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - pasivna legitimacija
Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka predložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je ona vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica sporne kleti, velja torej domneva, da je ona lastnica sporne kleti. Domneva lastninske pravice pomeni dejansko prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da domneva ne drži. Stališče prvostopnega sodišča, da mora tožeča stranka izkazati pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je zato zmotno.
ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 76, 76/3, 269, 269/1.
obtožnica - obvezne sestavine - nepopolna vloga
V 1. odst. 269. čl. ZKP so predpisane obvezne sestavine obtožnice kot procesnega akta upravičenega tožilca. Kot je ob preizkusu obtožnega akta pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, laično sestavljeni obtožni akt ni vseboval vseh predpisanih obveznih sestavin z omenjenim 1. odst. 269. čl. ZKP. Kljub temu da se je obtožni akt nanašal na kar enajst kaznivih dejanj, ni vseboval dovolj določno podanih opisov dejanj, iz katerih bi izhajali zakonski znaki teh kaznivih dejanj. Prav tako niso bili navedeni čas in kraj storitve kaznivih dejanj, pa tudi ne čas, ko je pritožnik izvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar je bistvenega pomena za presojo vprašanja, ali je bila zasebna tožba glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (obtožni akt je bil namreč vložen tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od 169. do 172. čl. KZ), vložena pravočasno. Nenazadnje pritožnik ni podal nobenih konkretnih predlogov glede dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi.
V kolikor pa upravni organ o statusu kmetije še ni odločil oziroma odločba upravnega organa še ni pravnomočna (tako stanje je v obravnavanem primeru), pa mora zapuščinsko sodišče postopek v skladu s 163. členom ZD v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP prekiniti do pravnomočne odločitve pristojnega organa o statusu kmetije.
Po določbi 83. člena ZDen (lex specialis) pa v novem zapuščinskem postopku ni dopustno posegati v pravna razmerja, nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih. Izhajajoč iz citirane določbe in določbe prvega odstavka 74. člena ZDen (opravi se nov zapuščinski postopek) darila, katerih vračanje je zahteval tožnik (zakoniti dedič), sploh niso predmet tega postopka, temveč bi lahko bila le predmet zapuščinskega postopka in z njim povezanega morebitnega pravdnega postopka, v katerem je bil izdan že navedeni sklep o dedovanju pod opr. št. O 360/48. Ta pa je že pravnomočen in v že pravnomočen sklep o dedovanju, izhajajoč iz določbe 83. člena ZDen, s tožbo, s katero se vtožuje vračunanje daril v dedni delež in s tem povezan obseg zapuščine, ni dopustno posegati. Tak zaključek pa izhaja tudi iz dejstva, da prejemniki daril (nepremičnin) niso bili toženci v tej pravdni zadevi, temveč njihovi pravni predniki, pri čemer se po prvem odstavku 78. člena ZDen dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, po drugem odstavku 78. člena ZDen pa pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Glede na to, da je bil zoper V.Z. in sedaj toženo stranko zahtevek na izročitev traktorja, za katerega ni dvoma, da je tožnik ob ogledu v zadevi P 1 sam izjavil, da ni njegov (v spisu P 2 priloge C1-C3), postavljen kot podrejeni zahtevek, pri čemer je iz navedb tožnika tudi razvidno, da je v pravdni zadevi P 1 zatrjeval, da je (prvi) traktor IMT 539 odtujil V.Z., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek v tej pravdni zadevi ni sklepčen (in ga je zato zavrnilo).
regulacijska začasna odredba – predpostavke za izdajo - trditveno in dokazno breme predlagatelja
V obravnavani zadevi ne gre le za to, da tožeča stranka ni uspela z verjetnostjo dokazati ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe, temveč za to, da tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe teh predpostavk sploh ni konkretizirano zatrjevala. To je, ni navajala dejstev, ki bi pomenili izkazovanje verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo predlagane začasne odredbe. Gre torej za pomanjkljivo dejansko podlago predlagane začasne odredbe.