Da se po pogojih osnovnega zavarovanja avtomobilske odgovornosti lahko šteje določeno ravnanje voznika kot izmaknjenje preiskavi o njegovi alkoholiziranosti, mora biti njegovo ravnanje v tej smeri hoteno (namerno).
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZPPSL člen 125, 125/4-1.
pritožba - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve stečajnega upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Zaključek, ali je izpolnitev terjatve na določen način izpolnitev na (ne)običajen način, je pravni in ne dejanski zaključek. Zato je pritožbeno sodišče po 4. točki 373. člena ZPP upravičeno spremeniti sodbo sodišča prve stopnje.
Plačilo z gotovino je res običajen način plačila, če ni drugačnega dogovora. Če pa se stranki obveznostnega razmerja v naprej dogovorita, da bo dolžnik svojo obveznost poravnal na drugačen, konkretno določen način tako, da bi lahko upnik, ko je do izpolnitve na drugačen način prišlo, takšno izpolnitev lahko zahteval tudi s tožbo, je po členu 125/4-1 ZPPSL tudi takšna izpolnitev izpolnitev na način, ki je običajen.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - resna kritika
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je dovoljena kritika določenega ravnanja, če je resna in nima zaničevalnega namena. Tako je izključena protipravnost dejanja, ki bi sicer lahko pomenilo poseg v čas in ugled oškodovanca, če gre za resno kritiko pri opravljanju kake družbene dejavnosti, obrambi kake pravice ali pri varstvu upravičenih koristi in vrhovno sodišče je že odločilo, da prizadeti ne uživa sodnega varstva, če gre za resno kritiko rednega dela, zaradi katere vodilni delavec sproži disciplinski postopek in predlaga odstranitev delavca z dela (primerjaj sodbo VS RS, II Ips 445/97), ali če javna delavca, ki pripadata različnim političnim strankam, v časopisu komentirata dogajanje v skupščini občine in problematizirata delo občinskega izvršnega sveta (primerjaj sodbo VS RS, II Ips 919/94). Ker sta v konkretnem primeru nižji sodišči ugotovili, da je toženec pisal institucijam, ki so pristojne za zagotavljanje pravic potrošnika, ki ni zadovoljen z določeno storitvijo serviserja, da vsebina dopisov ni bila žaljiva in da je bil njihov namen v tem, da se razreši spor, taki dopisi niso mogli biti v nasprotju s pravnim redom.