ZOR člen 12, 18, 18/2, 614, 614/1, 614/3, 615, 616, 617, 618, 618/1.
pogodba o delu - odgovornost za napake - grajanje napak - očitne napake - pomen dejstva, da je prevzemnik vedel za napako
Izvajalec mora sporočiti naročniku napake svojega dela, za katere ve ali bi lahko vedel, če naj si zagotovi pravice, ki mu gredo po členih 614 do 616 ZOR. To velja tudi za očitne napake, ki jih naročnik ni takoj grajal.
Zakon o pravdnem postopku med absolutno bistvenimi kršitvami, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 354. člena, ne navaja kršitve 261. člena ZPP/77. Zato lahko kršitev 261. člena ZPP/77 predstavlja le relativno bistveno kršitev pravdnega postopka. Za bistveno kršitev gre, če je resnično vplivala ali pa je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/1.ZOR člen 189, 189/2.
povrnitev škode - odločanje o višini odškodnine - prosti preudarek - začetek teka zamudnih obresti
Po določilu 223. člena ZPP, lahko sodišče o višini utemeljeno uveljavljane odškodnine odloči po prostem preudarku, če se višina odškodnine ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Zato sta sodišči upravičeno zapisali v svojih sodbah - sodišče druge stopnje, da je "sodišče prve stopnje opravilo vse, kar je potrebno, da se dejansko stanje do razumne meje še razčisti", in sodišče prve stopnje, da so obravnavano škodo na cesti povzročili poleg tožene stranke tudi drugi, ki so v spornem času vozili po cesti z različnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer pa je praktično nemogoče ugotoviti obseg in vrsto teh prevozov.
ZPP (1977) člen 5, 7, 7/4, 304, 304/2, 354, 354/2-7, 394, 394/1.ZOR člen 178, 178/4, 200, 414, 414/1.
načelo kontradiktornosti - pridobitev listinskih dokazov po zaključku glavne obravnave - soglasje strank - odpoved pravici do obravnavanja dokazov - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - škoda nastala tretjim - škoda zaradi izgubljenega študijskega leta - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - strah
Če sodišče svojo odločitev opre na listinske dokaze, ki jih pridobi po koncu glavne obravnave, pravdni stranki pa se obravnavanju teh dokazov ne odpovejo, krši pravico stranke do kontradiktornega postopka in zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 354/II ZPP/77.
ZPPSL člen 10, 10/3, 10/4, 125, 125/1, 125/4, 129, 129/4, 131, 131/1.ZN člen 4.
ločitvena pravica - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj z ugovorom - subjektivni element izpodbojnosti - notarski zapis kot izvršilni naslov
Kot ločitvene pravice se ne pojavljajo samo zastavne pravice, ampak tudi pravice poplačila, retencijske pravice in tudi druge ločitvene pravice (četrti odstavek 10. člena in prvi odstavek 131. člena ZPPSL). Z notarskim zapisom, ki jo po 4. členu Zakona o notariatu pridobi upnik pravico do poplačila ali vsaj "drugo ločitveno pravico" po določbah člena 10/4 oz. 131/1 ZPPSL.
Pravno dejanje iz 125. člena ZPPSL lahko izpodbija stečajni dolžnik tudi z ugovorom. V primerjavi z izpodbijanjem pravnega dejanja s tožbo, nudi izpodbijanje z ugovorom samo to ugodnost, da ni vezano na rok iz prvega odstavka 129. člen ZPPSL (četrti odstavek 129. člena ZPPSL). Sicer pa morajo biti tudi pri izpodbijanju z ugovorom izpolnjene prav vse predpostavke iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL, da je izpodbijanje lahko uspešno.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve upnika na neobičajen način - verižna kompenzacija
Verižne kompenzacije se sicer v poslovnem svetu pri razčiščevanju dolžniško-upniških razmerij med subjekti lahko uporabljajo, v smislu določila 1. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL - in samo v tem okviru - pa predstavlja verižna kompenzacija neobičajen način tožnikovega poplačila obveznosti do upnika.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpolnitev terjatve upnika na neobičajen način - subjektivni element izpodbojnosti
Izpolnitev z nedenarnimi sredstvi ni neobičajen način izpolnitve, če je bila dogovorjena v naprej. Tudi če to ni bila ni izpodbojna, če gre za sočasno izpolnitev ali pa če je stečajni dolžnik izpolnil v naprej.
davek od dohodkov iz dejavnosti - pomanjkljiva napoved - prištevanje nenapovedanih k napovedanim prihodkom
Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, je pravilno ugotovljena davčna osnova za odmero davka iz dejavnosti tako, da je nenapovedani prihodek prištet k napovedanim prihodkom.
POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05109
ZDen člen 18, 18/1. ZPPSL člen 103, 104.
kupna pogodba - tožba na ugotovitev ničnosti - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - pravno mnenje
Uvedba stečajnega postopka je bila ovira za vrnitev nepremičnin že po določbah tedaj veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 89 in je tako tudi po sedaj veljavnem Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, zato predmet vrnitve v last denacionalizacijskemu upravičencu ne more biti nepremičnina, ki je še pred izdajo prvostopne denacionalizacijske odločbe postala del stečajne mase.
Ne drži očitek, da nižji sodišči nista prisodili odškodnine skladno s sodno prakso. Revizijsko sodišče sicer ni opravilo primerjave z v reviziji navedenimi zadevami oziroma sodbami nižjih sodišč, ker te ne morejo biti neposreden relevanten predmet primerjave. Že tako po zakonu (109. člen Zakona o sodiščih) kakor tudi po naravi stvari same je skrb za enotno sodno prakso v državi na vrhovnem sodišču. Tri odškodninske zadeve, preizkušene v revizijskem postopku, ki jih ponuja revizija za primerjavo, pa nikakor ne pokažejo, da bi v tej revizijski zadevi obravnavane višine odškodnin, seveda ob nujni individualizaciji odmere, odstopale navzdol od primerjanih primerov.
dovoljenost revizije za spremenjeno tožbo - vrednost spornega predmeta - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je sodišče sodilo o tožbenem zahtevku, ki ni bil naveden ob vložitvi tožbe dne 28.4.1989, ko je bila določena vrednost spornega predmeta 20.000.000 takratnih dinarjev, marveč je bil spremenjen kasneje, ko tožeča stranka ni določila nobene vrednosti spornega predmeta. Ker gre za sojenje o premoženjskopravnem zahtevku, revizija ni dovoljena.
vpis zastavne pravice na nepremičnini - vrstni red vpisa
Pri postopanju v zemljiški knjigi ni prišlo do nobene nezakonitosti pri vrstnem redu vpisa hipoteke tožene stranke pred hipoteko tožeče stranke. Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu pravilno upoštevalo časovno zaporedje prejema vlog pravdnih strank za vpis hipoteke na isti nepremičnini (prvi odstavek 29. člena takrat še veljavnega Zakona o zemljiških knjigah iz 1930.leta).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva - prepoved zlorabe pravic
Razpravljajoča sodnica je sprva posredovala toženčeve vloge za njeno izločitev predsedniku sodišča, ki jih je zavrnil dne 25.5.1993, dne 10.6.1994, dne 14.10.1994 in dne 20.11.1997, s čemer je bilo več kot zadoščeno toženčevi pravici do pravnega sredstva po 25. členu URS, ki je vsakomur omogočena enkrat. Ker je toženec kljub temu še naprej naslavljal vsebinsko enake zahteve in ni pošteno uporabljal pravic, ki mu jih daje ZPP 1977, je sodišče prve stopnje v skladu z načelom iz 9. člena ZPP 1977 povsem pravilno preprečilo njihovo zlorabo.
Toženec naj bo vesel, da mu sodišče zaradi tega, ker je žalil sodišče in oviral njegovo delo, ni izreklo kazni po 318. členu ZPP 1977.
Zaveda naj se, da niti URS, niti kaka mednarodna konvencija ne podpira ravnanja, ki si ga je dovolil toženec, in da je v novem ZPP 1999 v 71. členu tako ravnanje izrecno preprečeno.
Dogovor, po katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni izključen, predvsem pa ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.
Odškodnina za strah ni smela biti odmerjena v večjem obsegu, kot pa le toliko, kolikor je bil prestani strah objektivno pogojen s poškodbo, ki jo je utrpel tožnik. Zato je tudi pravilna presoja sodišča, da zaskrbljenost za izid zdravljenja ni v vzročni zvezi s posledicami tožnikove poškodbe pri delu.
posojilo - vrnitev posojila - premoženjsko zavarovanje - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Zaradi nastopa zavarovalnega primera je tožeča stranka posojilodajalcu vrnila kredit namesto toženca. Z izplačilom posojenega zneska so prešle do višine tega zneska po samem zakonu na tožečo zavarovalnico vse pravice zavarovanca (banke) nasproti tožencu, ki je nastop zavarovalnega primera povzročil s tem, da v postavljenem roku in tudi po opominih kredita ni vrnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS05081
ZOR člen 567. ZPP (1977) člen 2.SZ člen 51, 156, 147. ZSR člen 34.
načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - vmesna sodba - najem dela stanovanja - zakup
S pogodbo z dne 16.6.1991 je tedanja imetnica stanovanjske pravice dovolila toženi stranki souporabo stanovanja. Medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank so v pogodbi jasno opredeljene. Obe pogodbeni stranki sta stanovanje na enak način, kot je bil dogovorjen s pogodbo z dne 16.6.1991 in z nespremenjenimi obveznostmi, uporabljali tudi potem, ko je pravna prednica stanovanje odkupila na podlagi določb stanovanjskega zakona in postala lastnica stanovanja. Pravna prednica tožeče stranke je kot lastnica s stanovanjem lahko prosto razpolagala. Pravilno je zato stališče pritožbenega sodišča, da je potrebno za razmerje, ki je nastalo med pravno prednico tožeče stranke kot lastnico stanovanja in toženo stranko, ki je z dovoljenjem lastnice uporabljala del stanovanja, uporabiti splošna pravila o najemu (zakupu - 567. in nasl. členi Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in ne tistih določb Stanovanjskega zakona, na katera se revizija izrečno sklicuje.