ZTLR člen 3, 4, 4/1, 4/2, 70, 70/1, 70/3, 70/4, 78, 80.URS člen 26, 33, 67.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - vrnitev v prejšnje stanje - soposest - izvrševanje lastninske pravice - motenje izvrševanja stvarne služnosti - dejanska oblast nad stvarjo - delna posest - predmet posesti - streha
Odstranitev lastnega objekta, ki z delom posega v tujo nepremičnino, je v skladu z načeli uresničevanja lastninske pravice in ne predstavlja zlorabe lastninske pravice ali celo njenega, z zakonom prepovedanega, nepoštenega izvrševanja.
Delna posest tožnika na tistem delu strehe toženčeve ute, ki je segla v njegov zračni prostor in nad njegovo nepremičnino, pravno ni mogoča, ker streha, ki uto prekriva (in posest na tej strehi), po kriterijih, ki so potrebni za pridobitev delne posesti, ni deljiva.
Tožeča stranka bi svoj pravni interes, vkolikor obstajajo dokazi za to, lahko uveljavljala v postopku denacionalizacije upravičencev oz. njegovih pravnih naslednikov po 11. čl. ZDen, v skladu z določbami ZDen in ZUP. Nikakor pa to ne more doseči tožeča stranka s samostojnim zahtevkom za denacionalizacijo, ki nima podlage v ZDen.
tožba na izpraznitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - smrt najemnika stanovanja - prehodne in končne določbe SZ
Sklicevanje uporabnice stanovanja na pridobljeno pravico po 19/2 členu ZSR bi moglo biti utemeljeno le tedaj, če imetnica stanovanjske pravice ne bi po uveljavitvi SZ sklenila z lastnikom stanovanja najemno pogodbo še pred svojo smrtjo (147. in 159. člen ZS).
povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Primerljivost odškodnin med posameznimi primeri je lahko le približna, saj povsem enakih primerov praktično ni. Sicer pa je potrebno praviloma primerjati celokupno odmerjeno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker se škodne posledice ene oblike nemalokrat deloma lahko prelivajo v drugo, ker med njimi ni vedno ostrih razmejitev.
Odškodninska odgovornost odvetnika za nepravilno izpolnitev naročila se presoja po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (prvi odstavek 751. člena v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZOR) in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov.
V pravdi med naročnikom odvetniške storitve kot tožnikom in odvetnikom kot tožencem, zaradi povračila škode, nastale zaradi malomarnega zastopanja odvetnika v odškodninskem sporu tožnika in osebe, ki je tožnika v nezgodi poškodovala, je treba okoliščine te nezgode in obstoj podlag odškodninske odgovornosti ugotavljati kot predhodno vprašanje.
Vmesna soda o podlagi odškodninskega zahtevka mora vsebovati ugotovitve o vseh elementih civilnega delikta, torej tudi o obstoju škode, le da ta po višini še ni ugotovljena.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - imetnik stanovanjske pravice - predhodno vprašanje
Vprašanje tožnikovega statusa v spornem stanovanju (nosilca stanovanjske pravice oziroma imetnika stanovanjske pravice)
predstavlja v tem sporu predhodno vprašanje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo P 239/92. Ker je bilo o tem vprašanju že odločeno s pravnomočno sodbo, je sodišče nanj vezano in ne sme ponovno in ne drugače odločati o tem (prvi odstavek 12. člena ZPP). Revizijska izvajanja, ki zadevajo status tožnika na spornem stanovanju, so s procesnopravnega gledišča nedovoljena, v vsebinskem to je v materialnopravnem pogledu pa neutemeljena. Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožnik imetnik stanovanjske pravice na spornem stanovanju, je lahko po določilu 117. člena Stanovanjskega zakona zahteval prodajo zgolj tega stanovanja ter je brez pomena toženkina (dejanska in zato v reviziji nedopustna) trditev, da ima tožnik pravico le do nakupa nekega prejšnjega manjšega stanovanja.
ZDen člen 56, 56/1, 56/2. ZPP (1977) člen 9, 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/4.ZPP člen 11.ZNP člen 37.
revizija - dovoljenost revizije v denacionalizacijskem postopku - hitrost postopka - zloraba procesnih pravic - zavrženje revizije
Postopki v zvezi z denacionalizacijo so nujne narave (razlog iz 56. člena ZDen). Zato mora sodišče, kadar teče postopek pred njim, paziti, da stranke ne bi zlorabljale svojih pravic in z vlaganjem nedovoljenih pravnih sredstev zavlačevale postopek. V takšnih primerih mora o dovoljenosti takšnih sredstev takoj odločiti sodišče prve stopnje samo, poleg tega pa uporabiti sredstva, ki so mu na voljo za primere, ko stranka zlorabi procesne pravice in tako tudi pravico do pravnega sredstva.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
Vračanje premoženja, razlaščenega na podlagi Zakona o razlastitvi in Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe ni možno in dopustno v okviru postopka za denacionalizacijo. Predmet postopka za denacionalizacijo tudi ni revizija izplačane odškodnine na podlagi navedenih zakonov.
računalniški program kot avtorsko delo - delovno razmerje in avtorska pogodba
Avtorska pravica na računalniškem programu sicer nastane pri avtorju, ki ga je ustvaril, vendar pa je v zakonu določena domneva prenosa avtorskih pravic na delodajalca.
Po določilu 67. člena ZPP Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Okolnost, da ena od pravdnih strank dela na sodišču že večje število let, kar lahko pri nasprotni stranki povzroči dvome v objektivnost sojenja na takem sodišču, predstavlja tehten razlog za delegacijo drugega sodišča.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - določitev časa prenehanja delovnega razmerja
Obe sodišči sta pravilno ugotovili, da se je tožnik pred dokončnostjo odločitve tožene stranke vrnil na delo in je zato ob ugotovitvi, da je šlo za neupravičene izostanke z dela, treba z vidika določitve časa prenehanja delovnega razmerja uporabiti določila 5. alineje 1. odstavka 100. člena ZDR. Sodišče druge stopnje je na teh temeljih ugotovilo datum 30.3.1993 kot datum prenehanja delovnega razmerja tožnika zato, ker se v primeru molka delodajalca ali organa delodajalca druge stopnje šteje, da je postala njegova odločitev o posamični pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca dokončna z dnem pravnomočnosti sodne odločbe v konkretnem sporu (3. odst. 24. člena v zvezi s 3. odst. 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94), razen če se delavec pred tem zaposli pri drugem delodajalcu.
Okoliščina, da je toženec oče delavke, ki je redno zaposlena pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru, pomeni glede na naravo spora tehten razlog iz 67. člena ZPP.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev na podlagi pravnega posla - obličnost - zaščitena kmetija - sprememba statusa kmetije - ničnost - poznejše prenehanje vzroka ničnosti - prepoved manjšega pomena
Da nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha, določa tudi prvi odstavek 107. člena ZOR. Zato ugotovitev nižjih sodišč, da je bila kmetija Z. razglašena za zaščiteno kmetijo na podlagi odloka o zaščitenih kmetijah v Občini K., a je bila z odločbo v letu 1990 črtana s tega seznama, ne bi mogla vplivati na obstoj zatrjevanega pravnega posla, če drugi odstavek 107. člena ZOR ne bi določal izjeme. Po določilu drugega odstavka 107. člena ZOR se ničnosti ne more uveljavljati, če gre za kršitev prepovedi manjšega pomena in je pogodba izvršena, ničnostni razlog pa je prenehal. Pravni standard "manjšega pomena" sicer ni opredeljen, toda sodna praksa je zavzela stališče, da je treba poleg vsebine prepovedi upoštevati tudi ravnanje tistega, ki prepoved prekrši (primerjaj pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča R Slovenije dne 18. in 19.6.1996, Pravna mnenja I/96, stran 4).
Tožnik ima prav, ko navaja, da spada nezgodno zavarovanje med osebna zavarovanja. Pri osebnem zavarovanju res velja, da lahko oškodovanec poleg odškodnine zahteva tudi zavarovalnino (948. člen ZOR). Vendar le, kadar on plačuje zavarovalno premijo. Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje podjetje, tedaj zavarovanje krije del njene odgovornosti. Breme zavarovanja nosi podjetje, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. Takšno stališče je vrhovno sodišče zavzelo že leta 1983 (Poročilo VSS št. 1/84, str.13) in je strokovno utemeljeno tudi v današnjih družbenih razmerah.
Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da je treba invalidnino, ki jo prejema tožnik, upoštevati pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (Poročilo VS SRS, 1986/II, str.16).
Sodišče mora glede na vse okoliščine konkretnega primera ugotoviti, ali invalidnina, ki jo prejema oškodovanec, v takšni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, da mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili 200. in 203. člen ZOR, ker sta pričakovani mnogokratnik invalidnine preprosto odšteli od odškodnine. Nista namreč upoštevali namena odškodnine.
Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, zaradi česar tudi ni pravilno obračunal prometnega davka, je podana podlaga za drugačen obračun prometnega davka.