• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>
  • 121.
    VDSS sodba Pdp 884/2009
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009631
    ZSS člen 45, 45/2. ZPos člen 24. ZZDODP člen 2.
    sodnik - plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
    V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS

    Glede na dejstvo, da je bila osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša tožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, niso utemeljene navedbe, da naj bi šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem, ker naj bi bila sodniška plača oziroma osnova za njen obračun določena s podzakonskim aktom.
  • 122.
    VDSS sklep Pdp 952/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010077
    ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
    obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
    Razlikovanje dela v delovnem razmerju (po pogodbi o zaposlitvi) od dela, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je podvržen navodilom delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
  • 123.
    VDSS sodba Psp 426/2012
    13.12.2012
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0009586
    ZSV člen 3, 19, 20, 24.
    denarna socialna pomoč
    Čeprav tožničin mož kot lastnik podjetja posluje z izgubo, ne gre za razloge, na katere ne more vplivati, zato je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči le zase in za otroke, ne pa tudi za moža.
  • 124.
    VDSS sodba Pdp 1050/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009984
    ZDR člen 42, 318.
    zamudna sodba – obveznost plačila
    Tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja (plačila za delo, plačila stroškov v zvezi z delom, plačila sorazmernega dela regresa) v razmerju do tožnika ni izpolnila, zato je tožnik upravičen do plačila vtoževanih zneskov.
  • 125.
    VDSS Sklep X Pdp 798/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009835
    ZSDU člen 102, 102/1. ZArbit 1, 1/1, 14, 14/5, 14/3.
    dovoljenost pritožbe - kolektivni delovni spor - sodno imenovanje arbitra
    Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o imenovanju arbitra ni dovoljena (čl. 14/5 ZArbit).
  • 126.
    VSL sodba II Cp 1478/2012
    13.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072971
    ZPP člen 458, 458/1.
    pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
    Ker je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nedovoljeni pritožbeni razlog, so pritožbene navedbe v tem pritožbenem postopku neupoštevne in se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.
  • 127.
    VDSS sklep Pdp 914/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010220
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 87, 87/3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pooblaščenec – odvetnik – zastopanje – delovni spor – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranke v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (3. odst. 87. čl. ZPP).
  • 128.
    VDSS sodba Pdp 800/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009837
    ZDR člen 42, 134.
    obveznost plačila
    Delodajalec mora delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo (42. člen ZDR), torej plačo z dodatki (126. do 129. člen ZDR), povračilo stroškov v zvezi z delom (130. člen ZDR) in plačilo regresa za letni dopust (131. člen ZDR).
  • 129.
    VDSS sklep Psp 371/2012
    13.12.2012
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0009930
    ZDSS-1 člen 63, 72.
    dokončna odločba – procesne predpostavke – rok – pravočasnost tožbe
    Ker sta izpodbijani dokončni odločbi toženca že postali pravnomočni, saj tožnik v roku 30 dni ni uveljavljal sodnega varstva, je tožba vložena prepozno in se zavrže.
  • 130.
    VSL sodba in sklep I Cpg 57/2012
    13.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0074466
    ZPP člen 7, 154, 154/1, 158, 158/1, 184, 184/3, 188, 188/2, 212, 214, 214/2, 285. OZ člen 288.
    umik tožbe – sprememba tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – obrazloženo prerekanje dejstev – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – stroški umaknjenega dela tožbenega zahtevka
    Pravne podlage za to, da bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki omogočiti vsebinski odgovor na zmanjšanje zahtevka, ni. Edini pogoj za veljavnost (delnega) umika po odgovoru na tožbo, ki se nanaša na toženo stranko, je njeno soglasje oziroma domneva o privolitvi v umik

    Ker tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevka, prav tako ni povečala obstoječega zahtevka oziroma uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, gre pri ravnanju tožeče stranke na naroku za (delni) umik in ne za spremembo tožbe.

    Sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi ni upoštevalo, da je tožeča stranka delno umaknila tožbo. To narekuje odločanje o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa po pravilu uspeha.
  • 131.
    VDSS sklep Pdp 1095/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010019
    OZ člen 150, 150/1. ZOR člen 174.
    odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar - imetnik
    V skladu s 150. členom OZ (prej 174. člen ZOR) za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja. Imetnik nevarne stvari sicer v resnici ni nujno vedno njen lastnik.

    V skladu z drugim odstavkom 174. člena ZOR se za imetnika nevarne stvari šteje lastnik stvari, pa tudi družbena pravna oseba, ki ji je stvar dana v začasno uporabo. Za opredelitev imetnika nevarne stvari je pomemben odgovor na vprašanje, v čigavem interesu se je določena nevarna dejavnost opravljala. Riziko povečane nevarnosti v zvezi z nevarno stvarjo nosi tisti, ki jo uporablja v svojo korist, ki mu ta stvar služi, ki z njo razpolaga in jo nadzoruje. Za upravičenje glede nevarne stvari ni bistven pravni naslov, čeprav kot imetnik nevarne stvari najpogosteje dejansko nastopa njen lastnik. V sporu v zvezi z odgovornostjo za nevarno stvar je možno dokazovati, da je lastnik uporabo in dejansko razpolaganje z nevarno stvarjo in s tem tudi riziko, ki iz te stvari izvira, prenesel na drugega.
  • 132.
    VSK sklep PRp 200/2012
    13.12.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005498
    ZP-1 člen 61, 61/3, 67, 67/2.
    subsidiarna uporaba ZUP – posebni primeri vročanja – pooblastilo za sprejem sodnega pisanja
    Poleg osebnega vročanja ureja ZUP v določbi 89. člena tudi posebne primere vročanja, med katere sodi tudi vročanje po pooblaščencu za vročitve. Po določbi prvega odstavka navedenega člena je pooblaščenec za vročitve določena oseba, ki jo stranka lahko pooblasti za vročanje vseh dokumentov zanjo. Vročilnica je opremljena z izjavo R.K., da jo je obdolženec pooblastil za prevzem navedenega pisma, iz pripomb vročevalca pa je tudi razvidno, da je bila istovetnost pooblaščenke ugotovljena na podlagi osebne izkaznice, katere številka in naziv upravnega organa, ki jo je izdal, je v vročilnici tudi navedel. Pritožnik zato zgolj z zanikanjem, da bi navedeni osebi dal pooblastilo za sprejem sodnega pisanja, sklepa ne more izpodbiti. Obdolženec namreč ni izkazal niti verjetnosti, da bi s predlaganim dokazom, zaslišanjem R.K., uspel, pa tudi ne potrebne aktivnosti (npr. da bi pridobil in sodišču predložil izjavo R.K., ki bi njegove navedbe v pritožbi potrdila).
  • 133.
    VDSS sklep Pdp 1172/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010175
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1.
    začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela – kršitev navodil zdravnika – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
    Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da bi se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočne odločitve, saj terjatev ni verjetno izkazana. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila na primer podana iz očitno neutemeljenega razloga ali bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita.
  • 134.
    VDSS sodba Psp 448/2012
    13.12.2012
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0010233
    ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 45, 45/1, 45/1-1.
    zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
    Ker pri tožnici ne gre za težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah ter operativnih posegih na hrbtenici, temveč za zelo lahek primer poškodbe hrbtenice, ni upravičena do zdraviliškega zdravljenja.
  • 135.
    VSK sklep PRp 195/2012
    13.12.2012
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005494
    ZPrCP člen 110, 110/1-7.
    zapustitev kraja prometne nesreče – opustitev dolžnostnega ravnanja udeležencev prometne nesreče
    Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Namen te določbe je, da udeleženec prometne nesreče ostane na kraju prometne nesreče, dokler policisti ne končajo ogleda zato, da jim da potrebna pojasnila. To hkrati pomeni, da mora udeleženec prometne nesreče počakati na kraju tudi v času do prihoda policistov na kraj prometne nesreče in ga torej lahko zapusti pred končanim ogledom le z dovoljenjem tistega, ki vodi ogled.
  • 136.
    VDSS sodba Psp 363/2012
    13.12.2012
    INVALIDI
    VDS0009928
    ZDSS-1 člen 75.
    invalidnina – prepozna pritožba zoper upravno odločbo
    Ker je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo toženca prepozna, se tožba zavrže.
  • 137.
    VDSS sodba Psp 447/2012
    13.12.2012
    INVALIDI
    VDS0009590
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1. ZPP člen 8, 213.
    invalidska pokojnina – delovna zmožnost
    Tožnica, ki ni zmožna za delo na delovnem mestu čistilka, na katerega je razporejena, zmožna pa je za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je neutemeljen, ker tožnica ni popolnoma nezmožna za pridobitno delo.
  • 138.
    VDSS sodba Pdp 988/2012
    13.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010102
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2,184. OZ člen 131. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 10.
    odškodninska odgovornost delodajalca – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca – pravnomočna sodba – nezakonita odpoved
    Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku (policistu) iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (očitala mu je, da je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola), je bila v sodnem postopku razveljavljena, ker nadrejeni delavec po tem, ko je tožnik odklonil preizkus alkoholiziranosti, tožniku ni odredil še strokovnega pregleda, na podlagi katerega bi se dalo ugotoviti, da je bil tožnik v spornem obdobju pod vplivom alkohola. Dejstvo, da je tožena stranka sprejela nezakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je storila napake pri presoji dokazov o tožnikovi alkoholiziranosti na delovnem mestu, namreč samo po sebi še ne predstavlja nedopustnega ravnanja. Nedopustno ravnanje tožene stranke bi bilo namreč podano šele v primeru, če bi pri svojem odločanju zavestno ravnala zoper predpise, vendar tožnik v postopku na prvi stopnji nikoli ni podal trditev v tej smeri (prvi odstavek 7. člena ZPP). Zato ni podlage za presojo, da je podano nedopustno ravnanje tožene stranke zaradi nezakonito izrečene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka torej ni ravnala arbitrarno in samovoljno, ampak nezakonito, ker ni storila vsega, da bi se ustrezno prepričala o tožnikovi alkoholiziranosti. Takšna napačna presoja pa ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke.
  • 139.
    VDSS sklep Psp 359/2012
    13.12.2012
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0009926
    ZZVZZ člen 23, 23//4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-2.
    zdraviliško zdravljenje – pogoji za odobritev
    Če ni dokazan vsaj eden izmed pogojev iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas, povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti, preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, zmanjšanje pogostosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici), zavarovanec ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
  • 140.
    VDSS sodba Psp 421/2012
    13.12.2012
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0009946
    ZPIZ-1 člen 39, 39/1.
    pokojninska osnova
    Po 39. členu ZPIZ-1 se starostna pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18-ih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Zato osebnega dohodka, ki ga je tožnik prejel za delo preko polnega delovnega časa v letu 1969, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>