redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri odločitvi o prenehanju potreb po delu delavca na določenem delovnem mestu za obstoj poslovnega razloga delodajalcu ni potrebno tudi formalno spreminjati akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s formalno ukinitvijo takega delovnega mesta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odpovedi
Tožnik (delavec) je toženi stranki podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR). Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bistveno, ali je tožnik pogodbo o zaposlitvi odpovedal iz utemeljenega razloga in v skladu z zakonom (po postopku, kot je določen v prvem odstavku 112. člena ZDR) in znotraj rokov po drugem odstavku 110. člena ZDR).
Navedba in obrazložitev okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost. Okoliščine in interese namreč stranka lahko navaja ter dokazuje v sodnem postopku.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - arbitražni dogovor - sodno varstvo
V pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo sklenili pravdni stranki, je bil dogovorjen obvezen postopek za mirno rešitev spora (arbitražni postopek). V času sklenitve in uveljavitve pogodbe o zaposlitvi je, enako kot v času, iz katerega izvira vtoževana terjatev iz naslova razlike stroškov prevoza na delo in z dela, veljal nespremenjeni drugi odstavek 205. člena ZDR, ki je dopuščal možnost sklenitve arbitražnega dogovora v pogodbi o zaposlitvi. Takšen način reševanja sporov je bil predpisan tudi v podjetniški kolektivni pogodbi. Zato bi morala tožena stranka v zvezi z uveljavljanjem terjatev iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela najprej sprožiti arbitražni postopek pri toženi stranki. Ker je sodno varstvo uveljavljala neposredno, je bilo treba njeno tožbo kot nedopustno (v tem delu) zavreči.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Tožeča stranka je s kovinskim drogom skušala namestiti voziček, ki se je iztiril zaradi deformacije tračnic. Kovinski drog je „zagrabilo“ med koleščke vozička in tračnice, ob premiku vozička pa je drog tožečo stranko udaril v glavo, da je obležala. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka opustila izvedbo ukrepov za varno delo, zato je tožeči stranki krivdno odškodninsko odgovorna za nastalo nezgodo. Tožena stranka ni izvedla potrebnega vzdrževanja tračnic, poleg tega ni poskrbela za popravilo podesta in zamenjavo reflektorja. K nesreči pri delu je namreč pripomoglo tudi, da reflektor ni deloval in je bilo delovno mesto tožeče stranke slabo osvetljeno. Tožena stranka je bila tudi seznanjena z deformacijo tračnic na splošno in s povečanim številom iztirjanj na dan nesreče pri delu, pa ni izvedla ukrepov, ki bi nadaljnja iztirjanja preprečili.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela zaradi bolezni – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – navodila zdravnika
Iz določbe 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (po kateri je za odhod iz kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika) ne izhaja zaključek, da je o navodilih glede ravnanja v času zadržanosti od dela pristojen odločati izključno osebni zdravnik. Nasprotno, v drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je izrecno določeno, da morajo zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija.
Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev pristojnega zdravnika.
odpravnina – izplačilo odpravnine – pogodba o zaposlitvi za določen čas – potek časa
Tožniku je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR) in za takšne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi ZDR ne predvideva pravice do odpravnine. Delodajalec je dolžan delavcu izplačati odpravnino le, če mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in v primeru izredne odpovedi delavca ter redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, v primeru poslabšanja njegovih pravic ter izvedeni spremembi delodajalca v skladu s 3. odstavkom 73. člena ZDR. Ker dolžnosti izplačila odpravnine za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne določa niti ZDR niti Panožna kolektivna pogodba, ki je veljala v času prenehanja delovnega razmerja tožnika, ni upravičen do odpravnine.
ZZVZZ člen 23, 23//4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45, 45/1, 45/1-2.
zdraviliško zdravljenje – pogoji za odobritev
Če ni dokazan vsaj eden izmed pogojev iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas, povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti, preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas, zmanjšanje pogostosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici), zavarovanec ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
subsidiarna uporaba ZUP – posebni primeri vročanja – pooblastilo za sprejem sodnega pisanja
Poleg osebnega vročanja ureja ZUP v določbi 89. člena tudi posebne primere vročanja, med katere sodi tudi vročanje po pooblaščencu za vročitve. Po določbi prvega odstavka navedenega člena je pooblaščenec za vročitve določena oseba, ki jo stranka lahko pooblasti za vročanje vseh dokumentov zanjo. Vročilnica je opremljena z izjavo R.K., da jo je obdolženec pooblastil za prevzem navedenega pisma, iz pripomb vročevalca pa je tudi razvidno, da je bila istovetnost pooblaščenke ugotovljena na podlagi osebne izkaznice, katere številka in naziv upravnega organa, ki jo je izdal, je v vročilnici tudi navedel. Pritožnik zato zgolj z zanikanjem, da bi navedeni osebi dal pooblastilo za sprejem sodnega pisanja, sklepa ne more izpodbiti. Obdolženec namreč ni izkazal niti verjetnosti, da bi s predlaganim dokazom, zaslišanjem R.K., uspel, pa tudi ne potrebne aktivnosti (npr. da bi pridobil in sodišču predložil izjavo R.K., ki bi njegove navedbe v pritožbi potrdila).
umik tožbe – ustavitev postopka – pravdni stroški - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kar je spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v skladu z 41. členom ZDSS-1. Peti odstavek 41. člena ZDSS-1, ki se uporablja v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje pravice. Glede na to, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, je potrebno ta individualni delovni spor uvrstiti med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Očitek tožene stranke, da je tožnik (voznik avtobusa) izpustil – ni odpeljal - dve liniji avtobusa lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pooblaščenec – odvetnik – zastopanje – delovni spor – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranke v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (3. odst. 87. čl. ZPP).
Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti. Namen te določbe je, da udeleženec prometne nesreče ostane na kraju prometne nesreče, dokler policisti ne končajo ogleda zato, da jim da potrebna pojasnila. To hkrati pomeni, da mora udeleženec prometne nesreče počakati na kraju tudi v času do prihoda policistov na kraj prometne nesreče in ga torej lahko zapusti pred končanim ogledom le z dovoljenjem tistega, ki vodi ogled.
sodnik - plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS
Glede na dejstvo, da je bila osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša tožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, niso utemeljene navedbe, da naj bi šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem, ker naj bi bila sodniška plača oziroma osnova za njen obračun določena s podzakonskim aktom.
Tožena stranka je tožnika v postopku izbire kandidata za opravljanje dela hišnika vzdrževalca kot iskalca zaposlitve zaradi osebnih okoliščin (vložene tožbe) postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom, zato je tožniku odškodninsko odgovorna po splošnih pravilih civilnega prava (peti odstavek 6. člena ZDR).
dokončna odločba – procesne predpostavke – rok – pravočasnost tožbe
Ker sta izpodbijani dokončni odločbi toženca že postali pravnomočni, saj tožnik v roku 30 dni ni uveljavljal sodnega varstva, je tožba vložena prepozno in se zavrže.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – izjava o pripoznavi
Pripoznanje terjatve je po svojem bistvu „zgolj“ dolžnikova izjava upniku, da njegov dolg obstoji. Izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga, se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementu. Pri tem je potrebno upoštevati tudi okoliščine izjave, v smislu ali se v njihovem kontekstu izjava pokaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu
Ukinitev tožničinega delovnega mesta zaradi reorganizacije tožene stranke predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določilom 88. člena ZDR. Ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe je stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče tudi ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije. Glede na navedeno okoliščine v zvezi z poslovnimi rezultatati tožene stranke niso pravnoodločilne.
Trpinčenje na delovnem mestu je v skladu s 4. odstavkom 6.a člena ZDR izrecno prepovedano in opredeljeno kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Izjave “kaj bi pa spet rada” in “počasi, umiri se” ne predstavljajo trpinčenja na delovnem mestu v smislu 6. a člena ZDR. Prav tako tožničina izpoved o ravnanju direktorja tožene stranke in sodelavcev ne dokazuje ponavljajočega, sistematičnega, graje vrednega in žaljivega ravnanja s strani delavcev tožene stranke ali poslovodij. Glede na navedeno tožničin tzahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 23.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – uporaba kriterijev
Tožena stranka je v postopku določanja presežnih delavcev pripravila seznam presežnih delavcev, tako da je v isto kategorijo uvrstila le delavce, ki so delali na določenem delovnem mestu in nato delavce točkovala po kriterijih, določenih v Programu, pri tem pa ni spoštovala določbe 3. točke Programa razreševanja presežnih delavcev in 85. člena podjetniške kolektivne pogodbe, da se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo v posamezni obračunski oziroma organizacijski enoti na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. Tožnik je bil zato neutemeljeno opredeljen kot presežni delavec, zaposlitev pa sta obdržala primerljiva delavca, ki sta zbrala manjše število točk kot tožnik, zaradi česar je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.