Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sicer res tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine za odločitev o takšnem predlogu in jih tudi celovito presoditi, še posebej takrat, ko takšnega storilca ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/2, 345/2-1.
prodaja premoženja – ločitvena pravica – procesna predpostavka za odločanje o prodaji – obrazloženo mnenje ločitvenega upnika – vezanost sodišča na mnenje – izklicna cena
Glede na to, da v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076417
ZICPES člen 71, 71/1, 71/6, 74, 74/1, 74/2, 75, 76. ZIL člen 47, 47/1, 50. ZMZPP člen 93, 93/3, 93/4. ZPP člen 270, 343. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 člen 2, 2/1, 13. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20.12. 1993 o znamki Skupnosti člen 9.
Blago, ki nosi znamko tretjega, ki k temu ni dal soglasja in je po kvaliteti in obliki blaga/embalaže identično, predstavlja ponaredek v smislu točke (a) 1. odstavka 2. člena Uredbe št. 1383/2003. Ker z uporabo enake znamke na enakem blagu v gospodarskem prometu (v konkretnem primeru pri uvozu blaga) njen imetnik ni soglašal, je podana kršitev zavarovane znamke tako po točki (a) 1. odstavka 47. člena ZIL-1 kot tudi po točki (a) 1. odstavka 9. člena Uredbe št. 40/94 s spremembami.
Med pravicami, ki jih znamka zagotavlja, je tudi pravica prepovedi uvoza blaga, ki nosi določeno znamko na teritorij, na katerem pravica obstaja brez soglasja njenega imetnika. Vzporedni uvoz blaga brez (izrecnega) soglasja imetnika znamke, je kršitev pravic iz znamke.
Dokazno breme, da je tožena stranka imela soglasje tožeče stranke, da zadržano/sporno blago uvozi na notranji trg Skupnosti pod znamko/znamkami „HEAD & SHOULDERS“, je bilo na toženi stranki, saj gre za dejstvo, ki ga je zatrjevala tožena stranka in gre v njen prid.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom – neposredno zaslišanje prič – sodišču nedosegljiva priča
Ker sta priči sodišču nedosegljivi, nista mogli biti neposredno zaslišani. To pa ne pomeni, da sodišče sodbe ob ostalih dokazih ni smelo opreti tudi na izpovedi policistov, ki sta obravnavala prometno nesrečo in izpovedala, kaj sta jima ti dve priči o dogodku povedali.
Izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem je določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla, na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku.
V kolikor pa zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074439
OZ člen 82, 82/1, 300. ZPP člen 207, 207/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – prevzemna zamuda – ustreznost dobavljenega blaga
Ker rok za prevzem cigaret, ki še niso bile dobavljene tožeči stranki in so se nahajale v trošarinskem skladišču tožene stranke, v pogodbi ni bil določen, o prevzemni zamudi tožeče stranke ni mogoče govoriti. Zaradi slabe prodaje cigaret tožeča stranka ni podala novega posameznega naročila tožeči stranki, to pa glede na pogodbena določila tudi ni bila dolžna storiti.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje vseh življenjskih potreb – samostojno hranjenje
Tožnik, ki lahko mehko hrano poje sam z žlico, čeprav si hrane ne upa rezati in mu jo zreže kdo drug, se samostojno hrani, zato nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
Revizija, ki je tožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč jo je vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
Po določbi 32. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se glede na določbo 8. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku, je kot ravnanje v skrajni sili, ki izključuje storilčevo odgovornost za prekršek, šteti le tisto ravnanje storilca, ki ima znake prekrška, ki ga storilec stori zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi ni bil dolžan izpostavljati. Kadar pa storilec stori prekršek v skrajni sili zaradi odvračanja nevarnosti od drugih pravno priznanih vrednot, pa se ga ne kaznuje, če je s prekrškom prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za 48 km/h v konkretnem primeru predstavljala večjo nevarnost kot zatrjevano pobegli pes pasme Rottweiller z njive v okolici B. (torej izven samega naselja). Z dejstvi nepodprte so navedbe v obdolženčevem zagovoru, da so psi pasme Rottweiller agresivni in tako vedno, kadar niso v posebni ogradi, predstavljajo potencialno hujšo grožnjo za okolico.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – pogodba za določen čas – veljavnost enostranske odpovedi
Materialnopravno zmotno je stališče, da gre upravičenje za enostransko odpoved pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanja pogodbenega razmerja.
ZJU člen 74. ZDR člen 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – litispendenca – bistvena kršitev določb postopka – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – odsotni z dela zaradi bolezni – bolniški stalež
Javni uslužbenec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi člena 74 ZJU nima posebnega varstva iz člena 116/3 ZDR glede prenehanje delovnega razmerja za čas bolniškega staleža.
ZIZ člen 55, 55/1-3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UEIN) člen 3, 6, 10, 10/2, 10/3, 17, 17-a.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov
Učinek potrdila o EIN je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo o EIN vezano in ga ne more znova preverjati. Vendar pa to vsekakor ne pomeni, da sta v državi izvora glede iste sodne odločbe lahko izdani dve (po vsebini različni) potrdili o EIN (ob uporabi standardnega obrazca iz priloge I k UEIN).
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – prenehanje obveznosti – izpolnitveno ravnanje
Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).
zdravniška napaka – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Kdaj določeno ravnanje zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja na določenem medicinskem področju odstopa od profesionalnih standardov in medicinske doktrine oziroma kakšno ravnanje ustreza profesionalnim standardom strokovnega ukrepanja, profesionalni skrbnosti in pazljivosti, je treba presoditi glede na konkretne okoliščine posameznega obravnavanega primera, pri čemer je odgovor na ta vprašanja že glede na njihovo naravo najprej v domeni medicinske stroke in posledično, kot tudi v obravnavanem primeru, tudi tema dokazovanja z izvedenci.
odškodninska odgovornost – poškodba pri športu – krivdna odgovornost – protipravnost – pravila športa
Sestavni del igre so tudi kršitve pravil, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. Vsaka kršitev športnih pravil, tudi če bi bila opredeljena kot prekršek, zato še ne pomeni protipravnega ravnanja.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
Ker je bila tožnica glede na zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožna za delo z omejitvami, ki so ji kot invalidu III. kategorije priznane s pravnomočno odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, neutemeljen.