Sodišče prve stopnje je takoj brez pozivanja na predložitev pooblastila zavrglo tožbo tožnice, ker tožbi, ki jo je vložila odvetnica, ni bilo priloženo pooblastilo tožnice za zastopanje. Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi besede „tožbo in“ v petem odstavku 98. člena ZPP je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, zato je sklep o zavrženju tožbe nepravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tretja alinea prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca je neobveščanje delodajalca o razlogih o razlogih odsotnosti, kljub temu da bi delavec obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neopravičena. Dejstvo opravičene oziroma neopravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alineo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornem času ni v celoti opravil naloženega dela odčitavnaja števcev skladno z navodili tožene stranke, prav tako je spornega dne predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razloga svoje odsotnosti. S takšnim svojim ravnanjem je kršil svoje delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
plačilo razlike v plači – ustavitev postopka – umik tožbe – sodni red – sodne počitnice – tek roka
V času sodnih počitnic, razen v nujnih primerih, procesni roki ne tečejo, oziroma se tek roka prekine za čas trajanja sodnih počitnic in nato s 15. 8. nadaljuje.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ 270, 270/3, 270/4.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazal, da bo njegova terjatev onemogočena ali precej otežena, saj v tožbi ni niti zatrjeval aktivnega ravnanja dolžnika (odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem), zaradi katerega bi obstajala nevarnost, da bo terjatev tožnika do tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena. Navedel je le, da je delodajalec nesolventen.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).
vročitev pravni osebi po ZFPPIPP – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – subjekt vpisa na naslovu ni znan – nedovoljena pritožba
Subjekt vpisa ne more šele v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga uspešno uveljavljati razlogov, ki bi jih moral navajati že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa, glede katerega je v ZFPPIPP predvidena posebna faza postopka, ker bi se s tem obšle določbe 435. čl. ZFPPIPP.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – pogodba za določen čas – veljavnost enostranske odpovedi
Materialnopravno zmotno je stališče, da gre upravičenje za enostransko odpoved pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanja pogodbenega razmerja.
razlike v plači – sodno varstvo – procesna predpostavka – vojak - postopek za uveljavljanje pravic iz dela – uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja – zavrženje tožbe – čisti denarni zahtevek
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila določena z omenjenimi odločbami in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače oziroma višji plačni razred. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni bilo potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Plačilo razlike v plači je čisti denarni zahtevek, ki ga lahko delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
Revizija, ki je tožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč jo je vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
zdravniška napaka – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Kdaj določeno ravnanje zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja na določenem medicinskem področju odstopa od profesionalnih standardov in medicinske doktrine oziroma kakšno ravnanje ustreza profesionalnim standardom strokovnega ukrepanja, profesionalni skrbnosti in pazljivosti, je treba presoditi glede na konkretne okoliščine posameznega obravnavanega primera, pri čemer je odgovor na ta vprašanja že glede na njihovo naravo najprej v domeni medicinske stroke in posledično, kot tudi v obravnavanem primeru, tudi tema dokazovanja z izvedenci.
ZJU člen 74. ZDR člen 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – litispendenca – bistvena kršitev določb postopka – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – odsotni z dela zaradi bolezni – bolniški stalež
Javni uslužbenec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi člena 74 ZJU nima posebnega varstva iz člena 116/3 ZDR glede prenehanje delovnega razmerja za čas bolniškega staleža.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prometna nezgoda na poti iz dela domov – vzročna zveza – krivdna odgovornost
Tožnica je v tožbi navedla, da je morala opravljati delo pri toženi stranki v kuhinji, kjer je temperatura presegala 40 stopinj Celzija, da se je pri delu hitelo, zaradi česar je bila povsem izmučena in utrujena in je bila ob vračanju z dela kot voznica udeležena v prometni nezgodi, v kateri je utrpela telesne poškodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da med ravnanjem tožene stranke in škodo, ki jo je utrpela tožnica, vzročna zveza ne obstaja, zaradi česar toženi stranki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica v prometni nesreči.
ZPIZ-1 člen 303, 303/1, 303/2, 304, 350/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
plačilo premij za dodatno prostovoljno pokojninsko kolektivno zavarovanje – obveznost delodajalca iz delovnega razmerja – pristojnost – nadomestilo za letni dopust
Obveznost plačevanja premij iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega kolektivnega zavarovanja skladno z določbami ZPIZ-1 je potrebno šteti kot obveznost delodajalca iz delovnega razmerja, za presojo katere je pristojno delovno sodišče.
Citronske kisline kot vrste kemične spojine se z znamko sploh ne more varovati, temveč le konkretno, z znamko zavarovano blago, zoper drugo blago. Citronsko kislino očitno izdeluje in pod tem imenom prodaja celo sam upnik, sicer pa jo pod tem imenom lahko izdeluje in prodaja vsakdo. Upnik torej očitno ne more zahtevati prenehanje prodaje in umik citronske kisline kot takšne. Natančnejši opis dolžnikovega izdelka bi bil potreben že zato, da se opredeli obseg dolžnikove obveznosti, če bi bilo predlogu ugodeno. Upnik bi moral torej dolžnikov izdelek opisati s konkretnimi grafičnimi znaki bolj natančno, kot le s povsem splošno označbo izdelka to je: citronska kislina.