redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.
odpravnina – regres za letni dopust – zamudna sodba
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
nagrada izvedenca – dopilnitev izvedenskega mnenja
Ker je izvedenec po dopolnitvi izvedeniškega mnenja svoje delo ustrezno opravil, ni mogoče slediti tožeči stranki, da mu pravica do nagrade ne pripada.
plačilo razlike v plači – ustavitev postopka – umik tožbe – sodni red – sodne počitnice – tek roka
V času sodnih počitnic, razen v nujnih primerih, procesni roki ne tečejo, oziroma se tek roka prekine za čas trajanja sodnih počitnic in nato s 15. 8. nadaljuje.
Pogodba o zaposlitvi, ki je sicer res potekla, ko se je iztekel prvi mandat direktorja, se je še naprej izvrševala tudi v času po ponovnem imenovanju tožene stranke na funkcijo direktorja. Če se pogodba ne bi izvrševala oziroma če po ponovnem imenovanju direktorja ne bi bilo nobene pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in direktorjem (ne ustne ne pisne), tožeča stranka direktorju, ki je funkcijo zakonito opravljal na podlagi imenovanja s strani pristojnega organa, po odpoklicu oziroma predčasni razrešitvi s funkcije direktorja sploh ne bi mogla odpovedati. Zato je v vsakem primeru, kljub poteku prve pogodbe o zaposlitvi in kljub dejstvu, da konsenza med direktorjem in nadzornim svetom glede višine plače ni bilo, zaradi česar ni prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi vse do odpoklica direktorja, mogoče ugotoviti le, da je bila veljavnost prve pogodbe podaljšana vsaj s konkludentnimi dejanji. Toženec je bil na funkcijo direktorja ponovno imenovan s strani pristojnega organa, svojo funkcijo zakonitega zastopnika tožeče stranke je tudi dejansko opravljal, še naprej je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, kar že samo po sebi pomeni, da je bila veljavnost prve pogodbe o zaposlitvi dejansko molče podaljšana in da se je kot taka izvrševala, vključno z izplačili plače. Glede na navedeno je bil toženec v spornem obdobju upravičen do plače, dogovorjene s pogodbo ne pa do znižane plače. Zato je zahteva delodajalca po vračilu domnevno preveč izplačane plače, neutemeljena.
razpis – izbira kandidata - direktor – razpisni pogoji – pogoji za zasedbo delovnega mesto
Objavljeni razpisni pogoji v razpisu za direktorja tožene stranke glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja niso bili v skladu z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca. Spremembe pravilnika, ki jih je sprejel direktor tožene stranke, ne da bi imel za to izrecno pooblastilo sveta zavoda, ki je sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, namreč niso bile sprejete po pravilnem postopku oz. s strani pristojnega organa. Zato je bil izpodbijani razpisni postopek za direktorja zavoda, vključno z izbiro kandidata, nezakonit.
Tožena stranka kot javni zavod mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pogoji za opravljanje dela, vključno s pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja, pa morajo biti določeni v pravilniku o sistemizaciji, vendar mora biti ta akt v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi.
Sodišče prve stopnje je takoj brez pozivanja na predložitev pooblastila zavrglo tožbo tožnice, ker tožbi, ki jo je vložila odvetnica, ni bilo priloženo pooblastilo tožnice za zastopanje. Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi besede „tožbo in“ v petem odstavku 98. člena ZPP je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, zato je sklep o zavrženju tožbe nepravilen.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje vseh življenjskih potreb – samostojno hranjenje
Tožnik, ki lahko mehko hrano poje sam z žlico, čeprav si hrane ne upa rezati in mu jo zreže kdo drug, se samostojno hrani, zato nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
V regresni pravdi zavarovalnice zoper njenega zavarovanca za povračilo škode, ki ji je nastala zaradi izplačila odškodnine oškodovancu, zavarovanec nima ugovorov, ki se nanašajo na utemeljenost izplačila odškodnine po sodbi, ki je bila izdana v postopku, v katerem je sodeloval kot stranski intervenient na strani zavarovalnice.
Tožeča stranka je dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke sicer podala, vendar za njegovo postavitev ni založila potrebnega predujma. Zato je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza opustilo.
Tožeča stranka dokaznega bremena za svoje trditve o dodatno opravljenemu delu in količinah ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
Plačilo razlike v plači je čisti denarni zahtevek, ki ga lahko delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prometna nezgoda na poti iz dela domov – vzročna zveza – krivdna odgovornost
Tožnica je v tožbi navedla, da je morala opravljati delo pri toženi stranki v kuhinji, kjer je temperatura presegala 40 stopinj Celzija, da se je pri delu hitelo, zaradi česar je bila povsem izmučena in utrujena in je bila ob vračanju z dela kot voznica udeležena v prometni nezgodi, v kateri je utrpela telesne poškodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da med ravnanjem tožene stranke in škodo, ki jo je utrpela tožnica, vzročna zveza ne obstaja, zaradi česar toženi stranki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica v prometni nesreči.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 101/3, 101/3-2.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – osebni stečaj – stroški prevoza na delo
Ker v stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo vsi drugi prejemki dolžnika, razen prejemki, ki so izvzeti iz stečajne mase, stroški prevoza na delo pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ niso navedeni, teh prejemkov v postopku osebnega stečaja ni mogoče izvzeti iz izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih – opozorilo – vročitev opozorila – postopek pred odpovedjo s strani delodajalca – vročitev odpovedi
Delodajalec mora delavcu vročiti vabilo na zagovor v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslovu, določenem v pogodbi o zaposlitvi. Vročanje se opravi po pravilih pravdnega postopka.
ZPIZ-1 člen 275. ZUP člen 280, 280/1, 280/3. ZDSS-1 člen 63, 76. OZ člen 191.
vrnitev preplačila
Tožniku je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo toženca ustavljeno izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker je nadomestilo kljub temu prejemal, ga je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/1, 345/1-1, 345/2.
prodaja premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico – soglasje ločitvenega upnika – mnenje ločitvenega upnika – izklicna cena
Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
4. odst. 12. čl. Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ-95/1), ki določa možnost odkupa iz drugih razlogov, ki jih določa zavarovalnica, je nedoločen, zato tudi nepošten in le v korist zavarovalnice in zavarovancu ne daje enakih možnosti, saj slednji ne ve, kdaj lahko uveljavlja odkupno pravico.
ZDR člen 6, 81, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286.b, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – diskriminacija – dopustnost odpovedi – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik je trdil, da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz diskriminatornih razlogov na toženi strani. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica šikane, pri čemer za takšen svoj zaključek ni navedlo razlogov, zato se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.