stečaj pravne osebe – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – končno poročilo – izločitvena pravica – zahteva za izplačilo denarnega zneska
V ugovorni razlog – da so stroški stečajnega postopka v zvezi s prodajo umetniških slik ocenjeni previsoko, za primer, kot je obravnavani (ki se torej nanaša na zahtevo za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, na katerem ima upnik izločitveno pravico, zmanjšan za stroške v zvezi s to prodajo) zagotovo sodi tudi primer, da so stečajni stroški v zvezi s tem delom stečajne mase ocenjeni previsoko.
Sklepa o končanju stečajnega postopka ni dovoljeno izdati, ne da bi bila izvedena vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti in jih je upravitelj lahko opravil glede na razpoložljivo stečajno maso, zato bi v primeru, da upniku ne bi bilo dopuščeno uveljavljati tudi tega razloga proti sklepu o končanju postopka, odvzeli pravico do pravnega sredstva, kar bi bilo v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Zato taka razlaga 379. člena ZFPPIPP, po kateri glede na taksativno naštetje ugovornih razlogov v 4. odstavku 379. člena ZFPPIPP ni dopusten tudi ugovor, da upravitelj ni izvedel vseh dejanj, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku po ZFPPIPP, ni ustavno skladna.
URS člen 22. ZPP člen 286, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – pravočasno predlaganje dejstev in dokazov – enakopravno obravnavanje strank
V kolikor sodišče samo presodi (k temu ga sicer lahko napeljejo tudi ugovori toženca), da bi lahko oz. moral tožnik šele v drugi pripravljalni vlogi navedena dejstva in dokaze predlagati že v tožbi, da gre torej za utemeljevanje tožbenega zahtevka neodvisno od navedb toženca v odgovoru na tožbo, jih v skladu s 453. členom ZPP ne upošteva.
Dopolnjevanje navedb šele v pritožbi je prepozno. Stvari brez ustreznih navedb niso očitne že na prvi pogled, posledice te opustitve, ko je upnik ustrezne povezave med C. d.o.o. in šestim dolžnikom navedel šele v pritožbi, pa bo moral upnik nositi sam.
Za nedobrovernost ni pomembno, ali so bile delnice plačane, temveč je pomembno zgolj to, da sta se zavedala, da so bile delnice z upnika na drugega dolžnika prenesene na podlagi ničnega posla, česar pa nista niti zanikala niti ni jasno, zakaj naj tega ne bi vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070241
OZ člen 239, 435, 503.
vzročna zveza – premoženjska škoda – nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe – zamuda z izpolnitvijo – izgubljeni dobiček – zemljiškoknjižna ureditev
Obligacijski zakonik nima kriterijev za omejitev odškodninske odgovornosti, sodna praksa od primera do primera odgovarja na vprašanje, kaj šteje za pravnorelevantno vzročno zvezo, izhajajoč pri tem tako iz pravne teorije kot tudi iz življenjskih izkušenj in logike ter išče zdravo razumsko rešitev. Teorija conditio sine qua non (teorija o enakosti vzrokov, ki krog odgovornih osebe razširi preko vseh razumnih meja), ne more biti edino merilo v tej zadevi.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. V obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 271. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
Sporno dejanje ni izpodbojno iz razloga, ker je imelo plačilo Mestne občine toženki pravno naravo zahtevka iz 631. člena OZ (neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika), asignacijska pogodba pa je izvedbo tega plačila le pravnotehnično olajšala.
Ker pri plačilu naročnika neposredno podizvajalcu na podlagi 631. člena OZ ne gre za dejanje stečajnega dolžnika, ga že iz tega razloga ni moč izpodbijati po določbah ZFPPIPP.
SPZ člen 135. ZDavP-2 člen 113. ZIZ člen 15, 165, 240, 241, 244, 244/1. ZPP člen 350, 350/2. 365, 365-3, 366, 366/1.
davčni dolg – zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe
ZDavP-2 davčni upravi nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika, ne vsebuje pa izvedbenih določb o tem, kako se takšna prisilna zastavna pravica (t.j. zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) v postopku zavarovanja pridobi.
Ker je sredstvo zavarovanja v predmetni zadevi zastavna pravica na dolžnikovem poslovnem deležu, ki se zaradi načela publicitete in varstva upnikov ter načela vrstnega reda (podobno kot zastavna pravica na nepremičnini) vpisuje v javno knjigo (sodni register), je treba za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika v postopku zavarovanja smiselno uporabiti določbe o pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja (ki se prav tako vpisuje v javno knjigo). Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 244. člena ZIZ). Analogno temu se tudi na poslovnem deležu družbenika, ki je vpisan v sodnem registru, pridobi zastavna pravica z vknjižbo v javno knjigo, konkretno sodni register.
razlaga pogodbe – sistematika pogodbe – najemna pogodba – dolžnost varovanja v najem oddanega prostora – sporna pogodbena določila – načelo vestnosti in poštenja
Jezikovna razlaga je le prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki jo razlagalec ne sme prestopiti. Pomembne so tudi druge metode, zlasti logična, s katero preverjamo pomen, ki smo ga dobili z gramatikalno razlago, teleološka (namenska) razlaga, ki se navezuje na vsebinsko argumentacijo, in sistematična razlaga, ki določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v zunanji in notranji pravni sistem. V sklop sistematične razlage spada tudi razlagalno pravilo, določeno v drugem odstavku 82. člena OZ, po katerem je treba sporna pogodbena določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
OZ člen190. ZDR člen 118, 118/2. ZUTD člen 65, 65/3, 140.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reparacijski zahtevek – reintegracija – pobotni ugovor – ugasla pravica – vračilo denarnega nadomestila – prenehanje pravice do denarnega nadomestila - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - odškodnina
Zneskov, ki so bili plačani na račun odpravnine in odškodnine namesto odpovednega roka, ni mogoče - ob ugotovitvi, da so plačani neupravičeno, ker odpoved ni zakonita - šteti kot plačila na račun reparacije, ki bi se nato od prisojenih zneskov nadomestila plače enostavno odšteli.
Delavec se v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni dolžan zaposliti niti ni dolžan pridobivati dohodkov. Če jih prejema, sicer s tem zmanjšuje škodo, ki mu nastaja, in se to pri odločanju o reparacijskem zahtevku upošteva, če pa jih ne prejema, pa ni mogoče ugotavljati, kakšne prejemke bi lahko imel.
Pri odločanju o sodni razvezi mora sodišče ugotoviti, ali je glede na medsebojne odnose nadaljevanje delovnega razmerja med strankama še mogoče in ali so podane kakšne objektivne okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja med strankama ne bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti, pri čemer mora upoštevati vse specifičnosti primera.
ZDSS-1 člen 21, 40. ZPP člen 13. ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/2.
individualni delovni spor - vzorčni postopek – kolektivni delovni spor – predhodno vprašanje – kolektivna pogodba - veljavnost aneksa – podpisniki kolektivne pogodbe – sindikat – osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sklenitev in oblika kolektivne pogodbe – splošna veljavnost kolektivnih pogodb
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1.
Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba – predlog za zavarovanje nedenarne terjatve – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadrževanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z začasno odredbo v tem primeru ni bilo več mogoče.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070214
OZ člen 461, 464. ZPP člen 458, 458/1.
prodajna pogodba – grajanje napak – spor majhne vrednosti – dogovorjena cena – sprememba cene
Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala. Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene.
umik predloga za izvršbo - povrnitev stroškov - analogna uporaba zakona - stroški ugovora
Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar v obravnavani zadevi ni primer.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ 270, 270/3, 270/4.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazal, da bo njegova terjatev onemogočena ali precej otežena, saj v tožbi ni niti zatrjeval aktivnega ravnanja dolžnika (odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem), zaradi katerega bi obstajala nevarnost, da bo terjatev tožnika do tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena. Navedel je le, da je delodajalec nesolventen.
razpis – izbira kandidata - direktor – razpisni pogoji – pogoji za zasedbo delovnega mesto
Objavljeni razpisni pogoji v razpisu za direktorja tožene stranke glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja niso bili v skladu z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca. Spremembe pravilnika, ki jih je sprejel direktor tožene stranke, ne da bi imel za to izrecno pooblastilo sveta zavoda, ki je sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, namreč niso bile sprejete po pravilnem postopku oz. s strani pristojnega organa. Zato je bil izpodbijani razpisni postopek za direktorja zavoda, vključno z izbiro kandidata, nezakonit.
Tožena stranka kot javni zavod mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pogoji za opravljanje dela, vključno s pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja, pa morajo biti določeni v pravilniku o sistemizaciji, vendar mora biti ta akt v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
odpravnina – regres za letni dopust – zamudna sodba
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.