OZ člen 86, 438. ZGO-1 člen 158, 158/2. ZUN člen 76c.
prodajna pogodba – ničnost pogodbe – ničnostni razlog – predmet pogodbe – nedovoljen predmet pogodbe – nedovoljena črna gradnja – pravni promet z nepremičnino
Sporna nepremičnina je bila iz pravnega prometa izvzeta šele leta 2007. Pravni promet z nepremičnino je bil do takrat dovoljen.
Ker pogodba v času sklepanja ni nasprotovala niti Ustavi RS, niti prisilnim predpisom in morali, njen predmet pa ni bil nedovoljen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 149, 149/1, 149/7.
vročanje – poizvednica – dokazovanje vročitve – prepozen ugovor
Ker sodišče prve stopnje z vročilnico oziroma povratnico, ki bi dokazovala vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni razpolagalo, tudi potrjena poizvednica predstavlja dovolj trdno dokazilo, da je bil dolžniku v njej potrjenega dne sklep o izvršbi vročen.
plačilo preživnine – višina preživnine – potrebe otrok – upoštevanje otroškega dodatka – zmožnosti staršev
Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.
smrt stranke – nadaljevanje pravde z dediči – poprava tožbe
Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da je tožnico zaradi smrti druge toženke, ki je umrla med postopkom (po vložitvi tožbe zoper njo), pozvalo k popravi tožbe.
Tožeča stranka je ravnala skrbno in sodišču sporočila vse dediče po pokojni drugi toženki. Dejstvo, da je njena dedinja tudi tožnica, in njena izjava o tem, da prevzema vlogo naslednika in pripoznava zahtevek tožeče stranke, ne more pripeljati do zaključka, da njena tožba sicer ni primerna za obravnavo in da jo je zato treba v celoti zavreči, kakor je nepravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071969
OZ člen 120, 120/4, 121. ZPP člen 214, 286.
indirektni finančni leasing – splošni pogoji – neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja – izročitev vozil v posest – plačilo kupnine dobavitelju – navajanje novih dejstev in dokazov – pogoj nekrivde
Po dogovoru pogodbenih strank neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem leasingu. Toženec zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da mu vozila niso bila izročena v posest in posledično tudi niso postala last tožnice, temveč so bila izročena v last in posest tretjim osebam, ne more uspešno ubraniti vtoževane terjatve po pogodbi o finančnem leasingu.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
V izvršilnem postopku po uradni dolžnosti kot upnik nastopa „stranka“, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje dolžniku na podlagi četrtega in petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo plačilo stroškov, ki so nastali s poslovanjem izvršitelja v tej zadevi.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069038
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 337.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – ustavitev izvršbe – vrsta terjatve – strošek stečajnega postopka – dopustna pritožbena novota
132. člen ZFPPIPP ureja posledice uvedbe stečajnega postopka za postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, ne pa pravnih posledic, ko je bil ta postopek začet že po uvedbi stečajnega postopka. Ker pritožnik v pritožbi izrecno navaja, da so terjatve, ki so predmet tega izvršilnega postopka, nastale po preteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek, in sicer na podlagi zavarovalnih pogodb, in s tem smiselno uveljavlja, da predstavljajo terjatve strošek stečajnega postopka, gre za dopustno pritožbeno novoto.
ZOR člen 265, 324, 1035, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040. ZMZP člen 20.
odgovornost banke za podružnico – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – depozitna pogodba
Med tožečo in toženo stranko gre za civilnopravno razmerje na podlagi pogodbe in za odgovornost tožene stranke do podružnice. Depozitna pogodba je bila sklenjena pri podružnici, ki statusno ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa na račun tožene stranke.
rok za ugovor – menični spor – oznaka verodostojne listine – oznaka zahtevka
Namen oznake verodostojne listine je v skladu z navedenim navodilom v tem, da je dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre.
Iz sklepa o izvršbi, izdanega z avtomatizirano obdelavo predloga za izvršbo v informacijskem sistemu, še ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, saj sta tako v dajatvenem delu izreka sklepa kot tudi v pravnem pouku alternativno dana dva roka, torej splošni osemdnevni in posebni tridnevni za menične in čekovne spore.
pogodba o najemu poslovnega prostora - odpovedni rok - razveza pogodbe - razlaga pogodbe - metode razlage
Odpovedni rok je rok, ki preteče od odpovedi do prenehanja pogodbenega razmerja. Ker najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (27. člen ZPSPP), se dogovor o dvomesečnem odpovednem roku po naravi stvari lahko nanaša samo na predčasno odpoved tega razmerja.
razlaga pogodbe – sistematika pogodbe – najemna pogodba – dolžnost varovanja v najem oddanega prostora – sporna pogodbena določila – načelo vestnosti in poštenja
Jezikovna razlaga je le prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki jo razlagalec ne sme prestopiti. Pomembne so tudi druge metode, zlasti logična, s katero preverjamo pomen, ki smo ga dobili z gramatikalno razlago, teleološka (namenska) razlaga, ki se navezuje na vsebinsko argumentacijo, in sistematična razlaga, ki določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v zunanji in notranji pravni sistem. V sklop sistematične razlage spada tudi razlagalno pravilo, določeno v drugem odstavku 82. člena OZ, po katerem je treba sporna pogodbena določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
izvršba na nepremičnine – sosporništvo – pristop k izvršbi na nepremičnino - enoten postopek – odlog izvršbe
Izvršba na nepremičnine dolžnika se vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. V obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 271. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
Sporno dejanje ni izpodbojno iz razloga, ker je imelo plačilo Mestne občine toženki pravno naravo zahtevka iz 631. člena OZ (neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika), asignacijska pogodba pa je izvedbo tega plačila le pravnotehnično olajšala.
Ker pri plačilu naročnika neposredno podizvajalcu na podlagi 631. člena OZ ne gre za dejanje stečajnega dolžnika, ga že iz tega razloga ni moč izpodbijati po določbah ZFPPIPP.
stečaj pravne osebe – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – končno poročilo – izločitvena pravica – zahteva za izplačilo denarnega zneska
V ugovorni razlog – da so stroški stečajnega postopka v zvezi s prodajo umetniških slik ocenjeni previsoko, za primer, kot je obravnavani (ki se torej nanaša na zahtevo za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, na katerem ima upnik izločitveno pravico, zmanjšan za stroške v zvezi s to prodajo) zagotovo sodi tudi primer, da so stečajni stroški v zvezi s tem delom stečajne mase ocenjeni previsoko.
Sklepa o končanju stečajnega postopka ni dovoljeno izdati, ne da bi bila izvedena vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti in jih je upravitelj lahko opravil glede na razpoložljivo stečajno maso, zato bi v primeru, da upniku ne bi bilo dopuščeno uveljavljati tudi tega razloga proti sklepu o končanju postopka, odvzeli pravico do pravnega sredstva, kar bi bilo v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Zato taka razlaga 379. člena ZFPPIPP, po kateri glede na taksativno naštetje ugovornih razlogov v 4. odstavku 379. člena ZFPPIPP ni dopusten tudi ugovor, da upravitelj ni izvedel vseh dejanj, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku po ZFPPIPP, ni ustavno skladna.
odvetniške storitve - mandatna pogodba - prenehanje mandatne pogodbe - upravičenost prevzemnika naročila do sorazmernega dela plačila - načelo enake vrednosti dajatev
Mandatna pogodba je prenehala pred dokončno ureditvijo odškodninskega razmerja zaradi toženčeve odpovedi pogodbe, zato je prevzemnik naročila (pravni prednik tožeče stranke) upravičen do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 782. člena OZ). Sorazmerno plačilo zato ne more biti določeno na podlagi izplačane akontacije odškodnine, saj ta ne odraža do takrat vloženega dela mandatarja, temveč prej znesek, ki je bil za Zavarovalnico nesporen. Pri določitvi sorazmernega plačila je treba upoštevati temeljno načelo obligacijskega prava, to je načelo enake vrednosti dejatev. Plačilo mora ustrezati opravljenemu delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070241
OZ člen 239, 435, 503.
vzročna zveza – premoženjska škoda – nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe – zamuda z izpolnitvijo – izgubljeni dobiček – zemljiškoknjižna ureditev
Obligacijski zakonik nima kriterijev za omejitev odškodninske odgovornosti, sodna praksa od primera do primera odgovarja na vprašanje, kaj šteje za pravnorelevantno vzročno zvezo, izhajajoč pri tem tako iz pravne teorije kot tudi iz življenjskih izkušenj in logike ter išče zdravo razumsko rešitev. Teorija conditio sine qua non (teorija o enakosti vzrokov, ki krog odgovornih osebe razširi preko vseh razumnih meja), ne more biti edino merilo v tej zadevi.