najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primerno stanovanje – bistveno poslabšanje stanovanjskih pogojev
Presoja o tem, ali je stanovanje, ki ga je lastnik ob odpovedi najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov ponudil najemniku, primerno stanovanje v smislu zahtev iz 106. člena SZ-1, je predpostavka za ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja.
Zahteve po zagotovitvi primernega stanovanja s primerljivimi stanovanjskimi pogoji v dotedanjem najemnem stanovanju ni dopustno razlagati tako, da bi lastniku onemogočili odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih, a utemeljenih razlogov.
prekarij – vrnitveni zahtevek – zaščita pred vznemirjanjem
Vzpostavljeno pravno razmerje se lahko opredeli le kot prekarij, torej kot posebno vrsto posodbe, kjer je dovoljena uporaba stvari do preklica. Soglasje pravnih prednikov tožnice namreč ne upravičuje tožene stranke do brezplačne rabe zemljišča v neomejenem časovnem obdobju. Prekaristično razmerje omogoča tožnici, da od tožene stranke kadarkoli zahteva vrnitev nepremičnine. Ker zakon ne zahteva sodnega prenehanja prekarističnega razmerja z izdajo oblikovalne sodbe, bi tak preklic lahko pomenil tožničin dopis toženki oziroma vsaj vložitev tožbe.
pripoznava zahtevka – plačilo pravdnih stroškov – povod za tožbo
Glede na to, da je tožnica ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe predložila tudi dokazila, in sicer razvezno sodbo, notarski sporazum sklenjen med zakoncema, ter še pred uvedbo izvršilnega postopka predlagala vknjižbo svoje pravice v zemljiško knjigo (poleg tega pa tudi predlagala vpogled v zemljiškoknjižni vložek ter pojasnila, zakaj je njen delež na skupnem premoženju večji), bi se lahko toženka o utemeljenosti njenega ugovora brez težav prepričala že pred vložitvijo tožbe v predmetnem postopku. Zato so pritožbene navedbe, ki povod za vložitev tožbe pripisujejo tožnici, neutemeljene.
rok za ugovor – menični spor – oznaka verodostojne listine – oznaka zahtevka
Namen oznake verodostojne listine je v skladu z navedenim navodilom v tem, da je dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre.
Iz sklepa o izvršbi, izdanega z avtomatizirano obdelavo predloga za izvršbo v informacijskem sistemu, še ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, saj sta tako v dajatvenem delu izreka sklepa kot tudi v pravnem pouku alternativno dana dva roka, torej splošni osemdnevni in posebni tridnevni za menične in čekovne spore.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068790
ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 18, 49, 266, 266/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - načelo superficies solo cedit - izstavitev zemljiškoknjižne listine
V času veljavnosti ZTLR načelo superficies solo cedit sicer ni bilo dosledno spoštovano, vendar je tudi sodna praksa, ki se je oblikovala na podlagi določil ZTLR, v primeru v tujo nepremičnino izvršenih vlaganj, ki so spremenila stanje in vrednost nepremičnine (če je prišlo do spremembe nepremičnine oz. je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar), priznavala spremembo na stvarnopravnem področju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072950
URS člen 68. ZOR člen 383, 387, 388, 392. SPZ člen 40. ZTLR člen 28, 33. UZITUL člen 16. ZPPLPKEU člen 3. BHRUPR člen 1, 2,4. ODZ paragraf 431. ZPP člen 195, 196.
priposestvovanje - pogoji - zastaranje - zamudna sodba - pridobitev lastninske pravice - navadni sosporniki - dobra vera - hrvaški državljan - tujec
Tožnica (hrvaška državljanka) na podlagi priposestvovanja po 25. 6. 1991 lastninske pravice ni mogla pridobiti, saj ureditev, ki je veljala v RS v trenutku, ko so se stekli pogoji za priposestvovanje, tega ni dopuščala.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
Upoštevati je treba končni izid izvršilnega postopka, v katerem je dolžnica v celoti uspela in ni mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – stopnice na mostu med bazeni – krivdna odgovornost
Stopnice v kopališču, ki so iz protizdrsnega materiala in opremljene z oprijemalom za roke, niso stvar, iz katere bi izvirala povečana nevarnosti za nastanek škode. Takšne stopnice tako same po sebi, kljub prisotnosti vlage na njih (kar je v bazenskih kompleksih običajna okoliščina), niso nevarna stvar.
Da bi bila neka stvar ali dejavnost nevarna, naj bi imela dve lastnosti: statistično večjo možnost nastanka škode kot običajno ter to, da potencialno grozeča škoda ne bo majhna. Objektivna odgovornost je praviloma podana takrat, ko je stvar ali dejavnost nevarna sama po sebi, in mora biti pridržana za tiste primere, ko gre za tako zelo nevarne stvari ali dejavnosti, da jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče imeti vedno pod svojim nadzorom in tako ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče (npr. delo s kemikalijami, eksplozivi, uporaba motornega vozila). Navedeno pa za stopnice in za hojo po njih (tudi v kopališču) ne velja.
družbena lastnina in pravica uporabe kmetijske zemljiške skupnosti – lastninjenje kmetijskih zemljišč na podlagi ZSKZG – predložitev ustrezne listine – več možnih upravičencev
Kmetijska zemljišča so se lastninila že po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZG) in niso bila predmet lastninjenja po ZLNDL. V primerih, ko obstaja več možnih lastninskih upravičencev, vpisa ni mogoče dovoliti le na podlagi zakona, temveč je potrebna tudi ustrezna listina.
SPZ člen 135. ZDavP-2 člen 113. ZIZ člen 15, 165, 240, 241, 244, 244/1. ZPP člen 350, 350/2. 365, 365-3, 366, 366/1.
davčni dolg – zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe
ZDavP-2 davčni upravi nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika, ne vsebuje pa izvedbenih določb o tem, kako se takšna prisilna zastavna pravica (t.j. zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) v postopku zavarovanja pridobi.
Ker je sredstvo zavarovanja v predmetni zadevi zastavna pravica na dolžnikovem poslovnem deležu, ki se zaradi načela publicitete in varstva upnikov ter načela vrstnega reda (podobno kot zastavna pravica na nepremičnini) vpisuje v javno knjigo (sodni register), je treba za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika v postopku zavarovanja smiselno uporabiti določbe o pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja (ki se prav tako vpisuje v javno knjigo). Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 244. člena ZIZ). Analogno temu se tudi na poslovnem deležu družbenika, ki je vpisan v sodnem registru, pridobi zastavna pravica z vknjižbo v javno knjigo, konkretno sodni register.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. V obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.
Dopolnjevanje navedb šele v pritožbi je prepozno. Stvari brez ustreznih navedb niso očitne že na prvi pogled, posledice te opustitve, ko je upnik ustrezne povezave med C. d.o.o. in šestim dolžnikom navedel šele v pritožbi, pa bo moral upnik nositi sam.
Za nedobrovernost ni pomembno, ali so bile delnice plačane, temveč je pomembno zgolj to, da sta se zavedala, da so bile delnice z upnika na drugega dolžnika prenesene na podlagi ničnega posla, česar pa nista niti zanikala niti ni jasno, zakaj naj tega ne bi vedela.
odvetniške storitve - mandatna pogodba - prenehanje mandatne pogodbe - upravičenost prevzemnika naročila do sorazmernega dela plačila - načelo enake vrednosti dajatev
Mandatna pogodba je prenehala pred dokončno ureditvijo odškodninskega razmerja zaradi toženčeve odpovedi pogodbe, zato je prevzemnik naročila (pravni prednik tožeče stranke) upravičen do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 782. člena OZ). Sorazmerno plačilo zato ne more biti določeno na podlagi izplačane akontacije odškodnine, saj ta ne odraža do takrat vloženega dela mandatarja, temveč prej znesek, ki je bil za Zavarovalnico nesporen. Pri določitvi sorazmernega plačila je treba upoštevati temeljno načelo obligacijskega prava, to je načelo enake vrednosti dejatev. Plačilo mora ustrezati opravljenemu delu.
izvršba na nepremičnine – sosporništvo – pristop k izvršbi na nepremičnino - enoten postopek – odlog izvršbe
Izvršba na nepremičnine dolžnika se vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.
načelo vrstnega reda – nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo vrstnega reda, ki v procesnem smislu pomeni, da se zemljiškoknjižne vpise opravlja po vrstnem redu, ki se določi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v materialnem smislu pa načelo vrstnega reda pomeni, da se vrstni red stvarne pravice določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005589
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 148, 148/2. ZIZ člen 33.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – obvestilo izvršilnega sodišča – priloge k obvestilu izvršilnega sodišča – denarna kazen
Odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna, ker šteje kot podlago za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v delu, kolikor se nanaša na denarno kazen 400.000,00 sit, sklep sodišča z dne 17.11.2003, s katerim je bila dovoljena proti dolžniku prisilna izterjava denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena ZIZ. Gre za denarno kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna, zaradi česar zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi za znesek 1.669,17 EUR oziroma 400.000,00 SIT v korist upnika iz izvršilnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070241
OZ člen 239, 435, 503.
vzročna zveza – premoženjska škoda – nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe – zamuda z izpolnitvijo – izgubljeni dobiček – zemljiškoknjižna ureditev
Obligacijski zakonik nima kriterijev za omejitev odškodninske odgovornosti, sodna praksa od primera do primera odgovarja na vprašanje, kaj šteje za pravnorelevantno vzročno zvezo, izhajajoč pri tem tako iz pravne teorije kot tudi iz življenjskih izkušenj in logike ter išče zdravo razumsko rešitev. Teorija conditio sine qua non (teorija o enakosti vzrokov, ki krog odgovornih osebe razširi preko vseh razumnih meja), ne more biti edino merilo v tej zadevi.