V izvršilnem postopku po uradni dolžnosti kot upnik nastopa „stranka“, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje dolžniku na podlagi četrtega in petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo plačilo stroškov, ki so nastali s poslovanjem izvršitelja v tej zadevi.
ZD člen 46, 46/1, 52, 58, 163, 165, 165/1, 174, 174/1, 221. ZPP člen 11, 11/1.
vračunanje darila zakonitemu dediču – kolacija - vrednost darila – vrednost zapuščine – ugotavljanje vrednosti – načelo hitrosti – načelo ekonomičnosti - načelo učinkovitosti – načelo smotrnosti
Do vračunanja (kolacije) pride po samem zakonu (ex lege) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je darilo, ki ga je dedič dobil od zapustnika z darilno pogodbo, po predlogu sodediča vračunalo v njegov dedni delež.
Sodišče druge stopnje, ob upoštevanju nizke vrednosti tako zapuščine kot tudi vrednosti darila, ki je predmet vračunanja, potrjuje postopanje sodišča prve stopnje, ki je podatke o vrednosti nepremičnin ugotovilo s pomočjo baze podatkov, ki se nahaja na spletnem portalu prostor, katastri in register nepremičnin.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – stopnice na mostu med bazeni – krivdna odgovornost
Stopnice v kopališču, ki so iz protizdrsnega materiala in opremljene z oprijemalom za roke, niso stvar, iz katere bi izvirala povečana nevarnosti za nastanek škode. Takšne stopnice tako same po sebi, kljub prisotnosti vlage na njih (kar je v bazenskih kompleksih običajna okoliščina), niso nevarna stvar.
Da bi bila neka stvar ali dejavnost nevarna, naj bi imela dve lastnosti: statistično večjo možnost nastanka škode kot običajno ter to, da potencialno grozeča škoda ne bo majhna. Objektivna odgovornost je praviloma podana takrat, ko je stvar ali dejavnost nevarna sama po sebi, in mora biti pridržana za tiste primere, ko gre za tako zelo nevarne stvari ali dejavnosti, da jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče imeti vedno pod svojim nadzorom in tako ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče (npr. delo s kemikalijami, eksplozivi, uporaba motornega vozila). Navedeno pa za stopnice in za hojo po njih (tudi v kopališču) ne velja.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene potrebe preživninskega upravičenca
Zmožnosti staršev se v času od sklenitve poravnave do odločanja niso bistveno spremenile, preživninska upravičenca pa dejansko polovico časa prebijeta pri očetu – navkljub sodni poravnavi, ki določa stike v manjšem obsegu, zato tudi spremenjene potrebe preživninskih upravičencev ne opravičujejo zvišanja preživnine.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, do denarne rente – svojci umrlega
Pri presoji pojma trajnejše življenjske skupnosti je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tudi dejstvo, da sta pokojni in drugi tožnik živela v Bosni in Hercegovini, kjer ni neobičajno, da življenjsko skupnost poleg zakoncev in otrok tvorijo starši zakoncev ali bratje in sestre. Zgolj dejstvo, da se je pokojni poročil, še ne pomeni, da je, ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah, med njim in bratom/drugim tožnikom življenjska skupnost prenehala.
Ni sicer mogoče vnaprej in določno izključiti, da otroci, rojeni po smrti roditelja/tistega, ki ima dolžnost preživljanja, po rojstvu ne bi mogli uveljavljati plačila rente po 173. členu OZ, pač pa lahko to dejstvo vpliva na obstoj in višino škode, ki je predpogoj za določitev rente.
Zaradi opuščenega materialnega procesnega vodstva je strankina pravica do izjave kršena le tedaj, če sodišče strank ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
Manjkajoče trditvene podlage se z izvedbo dokazov ne da nadomestiti. To velja tudi za izvajanje dokaza z izvedencem. Predlog tožene stranke za dopolnitev njegovega izvedeniškega mnenja je bil po svoji vsebini informativne narave. Tožena stranka je namreč predlagala, da naj izvedenec sam pojasni, katere podatke potrebuje za izračun (njene) škode. Informativni dokazi niso dovoljeni.
plačilo preživnine – višina preživnine – potrebe otrok – upoštevanje otroškega dodatka – zmožnosti staršev
Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068790
ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 18, 49, 266, 266/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - načelo superficies solo cedit - izstavitev zemljiškoknjižne listine
V času veljavnosti ZTLR načelo superficies solo cedit sicer ni bilo dosledno spoštovano, vendar je tudi sodna praksa, ki se je oblikovala na podlagi določil ZTLR, v primeru v tujo nepremičnino izvršenih vlaganj, ki so spremenila stanje in vrednost nepremičnine (če je prišlo do spremembe nepremičnine oz. je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar), priznavala spremembo na stvarnopravnem področju.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071969
OZ člen 120, 120/4, 121. ZPP člen 214, 286.
indirektni finančni leasing – splošni pogoji – neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja – izročitev vozil v posest – plačilo kupnine dobavitelju – navajanje novih dejstev in dokazov – pogoj nekrivde
Po dogovoru pogodbenih strank neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem leasingu. Toženec zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da mu vozila niso bila izročena v posest in posledično tudi niso postala last tožnice, temveč so bila izročena v last in posest tretjim osebam, ne more uspešno ubraniti vtoževane terjatve po pogodbi o finančnem leasingu.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005589
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 148, 148/2. ZIZ člen 33.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – obvestilo izvršilnega sodišča – priloge k obvestilu izvršilnega sodišča – denarna kazen
Odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna, ker šteje kot podlago za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v delu, kolikor se nanaša na denarno kazen 400.000,00 sit, sklep sodišča z dne 17.11.2003, s katerim je bila dovoljena proti dolžniku prisilna izterjava denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena ZIZ. Gre za denarno kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna, zaradi česar zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi za znesek 1.669,17 EUR oziroma 400.000,00 SIT v korist upnika iz izvršilnega postopka.
stečaj pravne osebe – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – končno poročilo – izločitvena pravica – zahteva za izplačilo denarnega zneska
V ugovorni razlog – da so stroški stečajnega postopka v zvezi s prodajo umetniških slik ocenjeni previsoko, za primer, kot je obravnavani (ki se torej nanaša na zahtevo za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, na katerem ima upnik izločitveno pravico, zmanjšan za stroške v zvezi s to prodajo) zagotovo sodi tudi primer, da so stečajni stroški v zvezi s tem delom stečajne mase ocenjeni previsoko.
Sklepa o končanju stečajnega postopka ni dovoljeno izdati, ne da bi bila izvedena vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti in jih je upravitelj lahko opravil glede na razpoložljivo stečajno maso, zato bi v primeru, da upniku ne bi bilo dopuščeno uveljavljati tudi tega razloga proti sklepu o končanju postopka, odvzeli pravico do pravnega sredstva, kar bi bilo v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Zato taka razlaga 379. člena ZFPPIPP, po kateri glede na taksativno naštetje ugovornih razlogov v 4. odstavku 379. člena ZFPPIPP ni dopusten tudi ugovor, da upravitelj ni izvedel vseh dejanj, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku po ZFPPIPP, ni ustavno skladna.
URS člen 22. ZPP člen 286, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – pravočasno predlaganje dejstev in dokazov – enakopravno obravnavanje strank
V kolikor sodišče samo presodi (k temu ga sicer lahko napeljejo tudi ugovori toženca), da bi lahko oz. moral tožnik šele v drugi pripravljalni vlogi navedena dejstva in dokaze predlagati že v tožbi, da gre torej za utemeljevanje tožbenega zahtevka neodvisno od navedb toženca v odgovoru na tožbo, jih v skladu s 453. členom ZPP ne upošteva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070241
OZ člen 239, 435, 503.
vzročna zveza – premoženjska škoda – nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe – zamuda z izpolnitvijo – izgubljeni dobiček – zemljiškoknjižna ureditev
Obligacijski zakonik nima kriterijev za omejitev odškodninske odgovornosti, sodna praksa od primera do primera odgovarja na vprašanje, kaj šteje za pravnorelevantno vzročno zvezo, izhajajoč pri tem tako iz pravne teorije kot tudi iz življenjskih izkušenj in logike ter išče zdravo razumsko rešitev. Teorija conditio sine qua non (teorija o enakosti vzrokov, ki krog odgovornih osebe razširi preko vseh razumnih meja), ne more biti edino merilo v tej zadevi.
Glede na kvalifikacijo kazenske odgovornosti tožencev kot nezavestne malomarnosti in zakonsko določilo 271. člena ZPIZ, da mora biti dejanje storjeno iz hude malomarnosti, pravdno sodišče ne more biti vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da sta toženca storila dejanje z nezavestno malomarnostjo, saj vsebina hude malomarnosti ni enaka vsebini niti zavestne niti nezavestne malomarnosti.
Dopolnjevanje navedb šele v pritožbi je prepozno. Stvari brez ustreznih navedb niso očitne že na prvi pogled, posledice te opustitve, ko je upnik ustrezne povezave med C. d.o.o. in šestim dolžnikom navedel šele v pritožbi, pa bo moral upnik nositi sam.
Za nedobrovernost ni pomembno, ali so bile delnice plačane, temveč je pomembno zgolj to, da sta se zavedala, da so bile delnice z upnika na drugega dolžnika prenesene na podlagi ničnega posla, česar pa nista niti zanikala niti ni jasno, zakaj naj tega ne bi vedela.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 84, 85, 110, 111, 111/1-1, 111/1-2.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve tožnika v tej fazi postopka ni verjetno izkazan (iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov niti da bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita - podana po izteku rokov, ne da bi tožena stranka tožniku omogočila zagovor ...). Zaradi tega je sklicevanje na nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo nebistveno (bi bilo bistveno, če bi bila terjatev verjetno izkazana).
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. V obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.