ZST-1 člen 12, 12/3. ZPP člen 15, 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
spor majhne vrednosti – obstoj pogodbenega razmerja – trditveno in dokazno breme
Prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu je pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Navedeni seznam je zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje.
Tožeča stranka ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
nastanek taksne obveznosti – predlog za obročno plačilo sodne takse – prejem plačilnega naloga
Ker na dan nastanka taksne obveznosti ne vpliva prejem plačilnega naloga, v katerem je naveden znesek sodne takse in rok, v katerem jo je treba plačati, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da toženi stranki do prejema plačilnega naloga višina taksne obveznosti ni bila znana.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – razžalitev – žaljiva obdolžitev – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – novinar – povprečni bralec
Novinar, ki se pri svojem delu posluži komentiranja dejstev in s tem izražanja svojega subjektivnega pogleda nanje, mora računati na kritiko svojih stališč. Ta pa je lahko izražena tudi na šokanten in moteč način. Nedvomno je treba upoštevati družbeno vlogo tožnika, ki je medijsko izpostavljena oseba in mora zaradi takšnega družbenega položaja računati in prenesti tudi ostro kritiko svojih komentarjev in mnenj, ki jih javnosti sporoča v okviru svojega poklica. Seveda javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb, za kar pa v tem primeru ne gre, saj postavljenih vprašanj s stališča povprečnega bralca ni razumeti kot trditev o podkupljivosti tožnika.
ZDR člen 11, 11/1, 79, 109, 132, 132/5. OZ člen 50.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - navidezna odpoved – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Tožeča stranka je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ni navidezna, in ji je na njeni podlagi prenehalo delovno razmerje. Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine zaradi te odpovedi predstavlja peti odstavek 132. člena ZDR, ki določa, da delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena (odpravnine ob upokojitvi), če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga).
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine
Delo na montaži turbine v strojnem jašku, globokem 70 metrov ter na vlažni in spolzki podlagi zaradi kondenza je nevarno delo, oziroma gre pri takšnih opravilih za nevarno dejavnost. V tej zvezi so tveganja za poškodbe delavcev velike, ker se izvaja delo v zelo težkih pogojih in globini, ko obstoji velika možnost zdrsov in padcev, posebno v konkretnem primeru, ko je bila po izpovedbi varnostnega inženirja cev, na kateri je izvajal dela tožnik, vlažna, pri čemer varnostnega pasu ni bilo mogoče uporabljati, saj ga ni bilo možno vpeti, pa tudi sicer bi ta oviral delavca pri gibanju, zaradi česar bi bila podana še večja nevarnost za poškodbe.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 270, 270/2, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Tožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
Pri tožnici, ki je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu, pri katerem ni potrebna pogosta in zanesljiva slušno-govorna komunikacija, ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti ji pri delu ni potrebna časovna razbremenitev, zato ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in ima pravico do premestitve.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
oprostitev plačila sodne takse – slabo finančno stanje – trenutno slabše finančno stanje – obročno plačevanje sodne takse
Upoštevaje dejstvo, da gre za aktivno družbo, ki le trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse, bo glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanjetožeča stranka sposobna obročnega plačila sodne takse v mesečnem znesku 160,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti.
stranska intervencija – pravica do pritožbe – pravni interes
Kolikor sodišče intervencijo zavrne, imata pravni interes za vložitev pritožbe le intervenient in stranka, na katere strani je bila predlagana intervencija. Pravnega interesa za vložitev pritožbe pa nima nasprotna stranka.
ZDR člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 3.
razporeditev – razlike v plači – obveznost plačila – vojaški uslužbenec – bistvena kršitev določb postopka – določitev plač
Z uveljavitvijo ZSPJS je prišlo do sistemske spremembe na področju določitve, obračunavanja in tudi izplačevanja plač. Z uveljavitvijo citiranega predpisa se je plača javnih uslužbencev oziroma oseb, za katere velja ZSPJS, določala s plačnim razredom in ne več s količnikom. Glede na to tožnik za obdobje od 1. 8. 2008 ni imel pravne podlage, da bi vtoževal razliko v plači po prej veljavnem sistemu (torej upoštevaje količnik za določitev osnovne plače).
Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičen izostanek – vabilo na zagovor – začasno prebivališče – vročanje – dolžnost obveščanja – regres za letni dopust – zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožnik več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, ali je tožnikov izostanek opravičen ali ne, ker je z navedeno določbo sankcionirana zgolj opustitev obvestilne dolžnosti delavca, ne pa dejstvo same odsotnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Naklepna odklonitev dela brez objektivno sprejemljivih razlogov in zavest o možnosti povzročitve večje škode, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
izročitev izvorne kode spletne strani – vrnitev službenih računalnikov - začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Predlog za izdajo začasne odredbe, npr. za sporočilo gesel pa dostop do spletne strani, izročitev službenih računalnikov delodajalcu, ipd. se (praviloma) ne sme prekrivati z zahtevkom, ki se tiče glavne stvari. Začasno odredbo je mogoče predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen. Čeprav mora biti začasna odredba vezana na postopek o stvari sami, ne sme vplivati na njegov izid oziroma prejudicirati rešitve. To sicer v zakonu ni posebej prepovedano, vendar je terjatev v tej fazi še tako negotova, da se z začasno odredbo ne sme v celoti izčrpati njena vsebina. Cilj začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, temveč zagotovitev možnosti, da bo ta zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev z izvršilnim naslovom ugotovljena. Zato je omejitev, da se predlog za začasno odredbo in zahtevek ne smeta v celoti ujemati, nujna glede na naravo začasnih odredb. Če bi upnik z začasno odredbo dosegel popolno uresničitev svojega zahtevka, bi bil neutemeljeno v priviligiranem položaju proti dolžniku, ki ne bi imel možnosti izkoristiti svojih pravic, da se proti zahtevku brani.
ZDR člen 79. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 86, 86/1. ZPP člen 324, 324/3.
plačilo za delo – dodatek k sporazumu – stroški prevoza na delo in z dela – dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – odpoved pravici – ničnost – pobotni ugovor – stvarna pristojnost
Za odločanje o zahtevku glede veljavnosti dodatka o poravnanih obveznostih iz delovnega razmerja kot sestavnega dela sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je stvarno pristojno delovno sodišče.
Presoja sodišča prve stopnje, da izjava o izpolnjenih zapadlih obveznostih iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela nima učinkov, je zmotna.