ZZZDR člen 13, 65. ZMZPP člen 37, 37/1, 37/2, 37/3.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – uporaba prava – razmerje z mednarodnim elementom – predlog za združitev pravd
Če bi se izkazalo, da se po pravu toženke zakonska zveza ne more razvezati, bi to pomenilo, da je treba v konkretnem primeru, ko sta imela zakonca ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, uporabiti pravo Republike Slovenije,
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Zagovor, ki ga mora delodajalec omogočiti delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, predstavlja pravico delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in izjavi o vseh dokazih, ki ga obremenjujejo. Delodajalec te obveznosti nima, kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od njega neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, kot npr. v primeru, ko je delodajalec sam žrtev kršitve. Fizični napad na delodajalca predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere delodajalec ni dolžan delavcu omogočiti zagovor.
dediščinska tožba – ugotovitveni del – dajatveni del – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – nepošteni posestnik zapuščine – dedovanje v tretjem dednem redu
Tožba in s tem odločitev o dediščinski tožbi mora vsebovati ugotovitveni del, s katerim se ugotovi dedna pravica in dajatveni del za izročitev zapuščine ali njenega dela.
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 436, 436/3.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – izvedensko mnenje
Utemeljenost višine zahtevka je treba presoditi skozi kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ le v primeru, če dogovor o plačilu med pravdnima strankama ni bil sklenjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071948
ZOR člen 295, 374, 392, 392/2, 1010, 1019, 1019/1, 1019/3. OZ člen 376.
poroštvo – prenehanje poroštvene obveznosti – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po uradni dolžnosti – zastaranje poroštvene obveznosti – pretrganje zastaranja – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Z izbrisom kreditojemalca (glavnega dolžnika) iz sodnega registra po uradni dolžnosti poroštvo samo po sebi še ni ugasnilo. Obveznost preneha, ko je izpolnjena. S prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi poroštvo. Da bi glavni dolžnik oz. njegov pravni naslednik obveznost poravnal, toženka ne trdi. Zato obveznost, glede katere se je toženka s poroštveno izjavo zavezala, da jo bo kot porok in plačnik izpolnila, še obstaja.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
plača – regres za letni dopust - obveznost plačila – izvedba dokaza – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke
Tožena stranka ni podala predloga za izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo samo tožnico, ni kršilo načela kontradiktornosti.
ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/8, 365, 365/1, 428, 428/2.
pravočasnost pritožbe – očitna pomota – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – nepristojno sodišče – pritožba naslovljena na pristojno sodišče – očitna pomota kvalificiranega vložnika – očitna pomota odvetnika
Sodišče druge stopnje na načelni ravni ne izključuje, da se očitna pomota, ki jo je sicer potrebno razlagati restriktivno, lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa tožnica za svoje (povsem pavšalne) navedbe o očitni pomoti ni ne predlagala ne predložila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje sploh lahko presojalo, ali gre v konkretnem primeru za očitno pomoto.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Tožnika sta v pravdi uspela, zato jima mora toženec povrniti njune pravdne stroške. Ker je toženec s svojim ravnanjem, ko je odklonil oziroma pogojeval podpis posadne listine, dal povod za tožbo, uporaba 157. člena ZPP ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bil toženec ob izbrisu družbe edini družbenik in njen direktor, zavzelo pravilno stališče, da je imel toženec položaj aktivnega družbenika. Ocenilo je, da toženčevi zdravstveni razlogi (bolezen in občasna hospitalizacija), zaradi katerih ni sprejemal odločitev, ki bi jih kot direktor edini družbenik moral, niso razlogi, zaradi katerih bi imel v izbrisani družbi vlogo pasivnega družbenika.
Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke.
Sedanji pritožniki so po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov.
Dejstva, da je dolžnica v izvršilnem postopku vložila ugovor, v katerem je zanikala obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, v ugovoru in tudi v pritožbi ne prereka, prav tako v ugovoru ni prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa o predhodni odredbi, da iz predlogu za zavarovanje priloženih listin s strani upnika, izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja med strankama.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža – zmota – razveljavitev dedne izjave – navajanje novih dejstev in dokazov
Pred ponovno odločitvijo bo moralo zapuščinsko sodišče presoditi, ali je bila pritožnikova izjava o odstopu dednega deleža v korist zapustničine matere res dana v zmoti. Če o tem ne bo spora, jo bo lahko razveljavilo samo, pritožniku pa bo moralo dati možnost za novo dedno izjavo. V nasprotnem primeru bo moralo zapuščinski postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo.
Z ugotovitvenim zahtevkom je mogoče zahtevati ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja (181/1 ZPP). Z ugotovitvenim zahtevkom v (nasprotni) tožbi ni mogoče zahtevati zgolj ugotovitve obstoja določenih dejstev. Ugotovitveni tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja tožeča stranka, tj. da je imela tožena stranka dolžnost in možnost ravnati organizirati delo s pravili, predstavlja ugotovitev dejstev, zato takšna vsebina tožbenega zahtevka, ni dopustna.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.
Tožena stranka tožniku ni izplačala plač skladno s pogodbo o zaposlitvi, zato je kršila 134. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplačuje najkasneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076902
ZIZ člen 61, 62. ZFPPIPP člen 130, 130/1, 132, 216. ZPP člen 208.
prekinitev postopka – prisilna poravnava – sklep o potrditvi prisilne poravnave – ugovor zoper sklep o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – plačilni nalog – posledice začetka postopka prisilne poravnave – nadaljevanje izvršilnega postopka
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Ker je torej dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi še pred začetkom postopka prisilne poravnave, je postopek še v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi – tudi zoper naložitveni del sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 208. člena ZPP ugotovilo nadaljevanje izvršilnega postopka, saj bo le tako lahko odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.