redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – dokazno breme
Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati, da je zatrjevani razlog utemeljen, to je, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče ni pristojno presojati in ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga lahko presoja le, ali gre zgolj za navidezni razlog in ali gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.
ZNP člen 19, 19/1, 20. ZMZPP člen 111. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/1, 107/2, 114, 120, 127. 127/1.
materialni udeleženec – pravni interes
Udeleženka je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku odvisna od priznanja tuje sodne odločbe. Zarubljena terjatev je bila prisojena s tujo sodno odločbo, katere priznanje predlagatelj (dolžnik udeleženke) uveljavlja v predmetnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita neizpolnjevanje delovnih obveznosti, to je neupoštevanje navodila, da je s strani stranke podpisane dobavnice treba vrniti tudi za opravljene vožnje, pri katerih ni bilo materiala za odvoz. Dejansko stanje glede poslovanja z dobavnicami je ostalo nerazčiščeno. V kolikor držijo navedbe tožnika, da je vsakič dobil cel šop (pet do šest izvodov) dobavnic z natisnjenim datumom, da je potem dejansko opravil manj voženj, kot je bilo prejetih dobavnic, ter se je tudi zato nabralo večje število nepodpisanih dobavnic, potem tožniku glede dobavnic, ki so ostale nepodpisane iz tega razloga, ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071948
ZOR člen 295, 374, 392, 392/2, 1010, 1019, 1019/1, 1019/3. OZ člen 376.
poroštvo – prenehanje poroštvene obveznosti – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po uradni dolžnosti – zastaranje poroštvene obveznosti – pretrganje zastaranja – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Z izbrisom kreditojemalca (glavnega dolžnika) iz sodnega registra po uradni dolžnosti poroštvo samo po sebi še ni ugasnilo. Obveznost preneha, ko je izpolnjena. S prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi poroštvo. Da bi glavni dolžnik oz. njegov pravni naslednik obveznost poravnal, toženka ne trdi. Zato obveznost, glede katere se je toženka s poroštveno izjavo zavezala, da jo bo kot porok in plačnik izpolnila, še obstaja.
Da pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora kot procesna predpostavka vedno obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da izrečeni ukrepi (s katerimi se pritožnik ne strinja) trajajo do konca septembra 2012, je jasno, da ti v trenutku odločanja o pritožbi ne veljajo več. Zato pravni interes nasprotnega udeleženca za njihovo (pritožbeno) izpodbijanje ni več podan.
ZIZ člen 62, 62/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - menica brez protesta - odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - domneva nevarnosti
Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ne pomeni, da je odpadel eden od naslovov za domnevo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
Družba, ki postane insolventna, sme opravljati tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Med njimi so tudi plačila tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Toda po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora družba vse upnike, ki so v enakem položaju (v okviru nujnih plačil), tudi enako obravnavati. Zato nujnost dobave še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.
Izrek izpodbijane sodbe je neizvršljiv. Iz izreka, da je tožena stranka dolžna tožnici za vtoževano obdobje izplačati razliko med pripadajočimi in izplačanimi plačami, namreč ni jasno, kaj je tožena stranka tožnici dolžna plačati. Vsaka od obeh strank si drugače razlaga pojem pripadajočih plač. Izvršljiv je samo izrek, zato ne zadošča, da je sodišče v obrazložitvi pojasnilo, kaj šteje za pripadajočo plačo. Zaradi navedene pomanjkljivosti je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Na podlagi 68. člena ZPol tožena stranka o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zaradi pravnomočne sodbe v kazenskem postopku ni odločala, saj pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje delavcu v takšnem primeru preneha neposredno na podlagi zakona. Delavcu Policije preneha delovno razmerje z dnem, ko Generalna policijska uprava na podlagi pravnomočne sodbe izda ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja (drugi odstavek 68. člena ZPol). Navedena določba ZPol je v razmerju do določb ZDR o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi specialna in se zaradi tega uporablja prednostno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo.
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Tožena stranka je kasneje z Aktom o sistemizaciji delovnih mest sistemizirala delovna mesta, ki so bila dogovorjena med delodajalcem in socialnimi partnerji pred uvedbo plačnega sistema po ZSPJS. Že pred uvedbo novega plačnega sistema je sprejela odločitev, katera stara delovna mesta se bodo združila v nova delovna mesta s splošnim opisom, kar je bilo v njeni domeni, to pa je bilo poleg novega kataloga delovnih mest s plačnimi razredi in opisi del bistveno za prevedbo plač javnih uslužbencev. Glede na navedeno je tožena stranka vsebino izpodbijanega aneksa o prevedbi plače določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v javnem zavodu.
Prevedba tožnikove plače z uvrstitvijo v 29. plačni razred je bila ob uveljavitvi novega plačnega sistema leta 2008 izvedena v skladu z ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – individualni odpust – kolektivna pogodba – primerljivi delavci
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in če obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev. V skupino primerljivih delavcev (izmed kateremu bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bil toženec ob izbrisu družbe edini družbenik in njen direktor, zavzelo pravilno stališče, da je imel toženec položaj aktivnega družbenika. Ocenilo je, da toženčevi zdravstveni razlogi (bolezen in občasna hospitalizacija), zaradi katerih ni sprejemal odločitev, ki bi jih kot direktor edini družbenik moral, niso razlogi, zaradi katerih bi imel v izbrisani družbi vlogo pasivnega družbenika.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Tožnika sta v pravdi uspela, zato jima mora toženec povrniti njune pravdne stroške. Ker je toženec s svojim ravnanjem, ko je odklonil oziroma pogojeval podpis posadne listine, dal povod za tožbo, uporaba 157. člena ZPP ne pride v poštev.
Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke.
Sedanji pritožniki so po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prestavitev ceste
Tožnica tožbenega zahtevka ni utemeljevala z morebitnimi dodatnimi deli na cesti, ampak je zatrjevala, da neupravičen poseg v njeno lastninsko pravico predstavlja prestavitev trase ceste, in sicer tako, da cesta sedaj teče po njenem zemljišču. Za odločitev, ali je zahtevek utemeljen ali ne, je zato pomembno le, ali je dejansko šlo za (samovoljno) prestavitev ceste.
Kadar delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu jo je ta povzročil z delom ali v zvezi z delom in delavec uveljavlja soodgovornost oškodovanca, se mora sodišče do takšnih navedb toženca opredeliti. Opustitev opredelitve do ugovora soodgovornosti pomeni kršitev pravice stranke do izjavljanja.
vračunanje darila – način določitve vrednosti darila – jezikovna razlaga zakonskega besedila – idealna ali realna kolacija
ZD v 52. členu (enaka je tudi dikcija 30. člena) predpisuje način določitve vrednosti darila, in sicer, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Pritožnik pravilno opozarja, da že jezikovna razlaga ne pušča dvoma o tem, da zakon razlikuje dva časovna trenutka – trenutek daritve in trenutek zapustnikove smrti, pri čemer na prvega veže stanje darila, na drugega pa njegovo vrednost.
Namen zakonodajalca je, da se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika – bodisi med živimi bodisi iz naslova dedovanja, gre pa za to, da posamezni dedič ne dobi več, kot tisti sodediči, ki so v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.
Ker je temeljno načelo pri vračunanju daril načelo enakosti med dediči, je treba pri podarjenem denarju upoštevati kupno moč, ki jo je denar imel ob daritvi (gre za stanje ob daritvi) in na tej podlagi oceniti njegovo vrednost ob zapustnikovi smrti. Pri tem ne gre za plodove oziroma obresti, temveč le za upoštevanje vrednosti denarja (zunanja realna vrednost denarja), ki pa se ne more meriti zgolj v nominalnem znesku oziroma v njegovi zunanji nominalni vrednosti.