vrnitev v prejšnje stanje – selitev – nezakrivljena zamuda – malomarno ravnanje
Če je v obravnavanem primeru zamudo roka pri plačilu sodne takse za pritožbo pri tožeči stranki povzročila založitev naloga za plačilo sodne takse, do katere je prišlo zaradi selitve tožeče stranke na drug poslovni naslov, ne gre za nezakrivljeno zamudo.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
nedovoljena pritožba – odločba o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo
Sodišče je odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa.
ZPIZ-1 člen 102, 103, 390, 391, 397, 446. ZDR člen 116, 116/4.
nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Ker ZPIZ-1 ne pozna več pravice do nadomestila za čas čakanja, tožnici, invalidki II. kategorije s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, te pravice, kot jo je uveljavljala najprej pri tožencu in nato pred sodiščem, ni mogoče priznati, ne glede na to, ali ji je delovno razmerje prenehalo neodvisno ali odvisno od njene volje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076415
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev postopka – listine v tujem jeziku – CMR tovorni listi – splošni pogoji zavarovalnice – škoda
Odločitev temelji na listinah v tujem jeziku. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Prevoznik bi sicer moral označiti nastalo škodo, to še ne pomeni, da škoda ni nastala. Takšna določila splošnih pogojev so namreč določena v korist zavarovalnice (tožeče stranke) z namenom, da ji olajšajo postopek ugotavljanja obsega nastale škode in posledično odločitev o izplačilu zavarovalnine.
prekoračitev dovoljene hitrosti - tehnična brezhibnost vozila
Voznik je tisti, ki je dolžan skrbeti, da v cestnem prometu upravlja vozilo, ki je tehnično brezhibno, kar med drugim pomeni tudi, da mora imeti v vozilu vgrajene naprave, ki hitrost vozila pravilno prikažejo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – aktivni družbenik – prenehanje položaja družbenika pred izbrisom pravne osebe
Glede na časovne okvire je bil v času izstopa prvega dolžnika iz družbe oziroma v času njenega izbrisa iz sodnega registra, že v veljavi 6. odstavek 42. člena ZFPPIPP (novela A, od 12.6.2009) v besedilu, po katerem odgovarja aktivni družbenik, ki mu je prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, za tiste njene neplačane obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Presoja običajnosti načina izpolnitve predstavlja pravni standard in kot tak ne more biti predmet dogovora med strankama.
Do zakonskih zamudnih obresti je tožeča stranka tako upravičena le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišla v zamudo.
Pri izpodbijanih verižnih kompenzacijah je šlo za vnaprej dogovorjen način plačila, ki je bil sklenjen precej pred nastopom izpodbojnega obdobja, zato o neobičajnosti načina izpolnitve obveznosti ni mogoče govoriti.
Občasna blokada transakcijskih računov ni tisto konkretno dejansko stanje, ki ga je mogoče subsumirati pod pojem insolventnosti.
Ker toženec ni odgovoril na tožbo, je sodišče ob pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženec dolžan na podlagi sklenjene poravnave tožniku vrniti dolg iz naslova štipendij, ki jih je toženec, ker ni dokončal šolanja, prejel neupravičeno.
poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti
Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.
uporaba milejšega predpisa – neprilagojena hitrost
Dejstvo, da obdolženka ni mogla zvoziti ostrega desnega ovinka, zadostuje zakonskemu znaku prekrška neprilagojene hitrosti. Okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženka vozila z neprilagojeno hitrostjo je namreč sodišče prve stopnje v izreku sodbe konkretiziralo (obdolženki se očita, da hitrosti ni prilagodila svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, ki poteka po klancu navzdol v oster pregledni ovinek desno).
Odločitev sodišča prve stopnje, ko je obdolženki izreklo sankcije, je bila v času odločanja o prekršku pravilna, napačno pa je uporabilo zakon, ko je v uvodu izreka navedlo, da je obdolžena odgovorna za prekršek po določbah ZVCP-1. Po ugotovitvi kateri zakon je za storilko milejši, bi moralo sodišče v celoti uporabiti ta zakon.
izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo le o dajatvenem delu sklepa o izvršbi, tako da predstavlja zapis v izreku sodbe, po katerem ostane sklep o izvršbi „v celoti v veljavi“, le nenatančno povzemanje, ne predstavlja pa procesne kršitve, za katero se zavzema pritožnica.
Glede na tožbene trditve je temelj zahtevka tožeče stranke 468. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), kateri določa pravice kupca, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, med drugim lahko takšen kupec odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.
ZPIZ-1 člen 110, 392, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 71/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Tožnici, ki ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999 (v času veljavnosti ZPIZ), pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 pri dopolnitvi 50 let starosti ni mogoče priznati.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
Toženka z delnim plačilom dolga (iz naslova neupravičeno prejetega otroškega dodatka) v višini glavnice, ni poplačala glavnice, temveč le do trenutka plačila natekle zakonske zamudne obresti, šele na to se je do višine delnega plačila začela poplačevati glavnica. Zato je toženka dolžna tožnici plačati še preostalo glavnico, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva delnega plačila.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik, ki v spornem obdobju ni smel upravljati motornih vozil in se je moral izogibati menjavi položajev, hitrim in nenadnim gibom ter delu na višini, ni bil zmožen za opravljanje dejavnosti montaže pohištva, pri kateri uporablja kombi, orodje, žago ter lestev. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni utemeljen.