Pobotanje tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust s terjatvijo tožene stranke iz naslova preveč izplačanih plač je nedopustno glede na določbo 3. odstavka 136. člena ZDR. Ta namreč določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
Iz besedila splošnih pogojev izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost tožnika (dajalca leasinga) za obveznosti dobavitelja. Zato vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave avtomobila, po pogodbi o finančnem leasingu nosi toženec (jemalec leasinga), ki je dobavitelja tudi sam izbral, pri čemer je moral poznati njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejeti. Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni posebnost, ampak je za finančni leasing celo tipična.
V konkretnem primeru je bil toženec seznanjen z dejstvom, da njegove vloge sodišče ne bo upoštevalo, na naroku 23. 11. 2010. Navedeno pomeni, da bi že takrat moral podati ustrezen ugovor. Poznejše sklicevanje na kršitve (npr. v pravnih sredstvih), se upoštevajo le, če jih stranka prej ni mogla navesti, česar pa toženec v konkretni zadevi ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
Odvetnikova odškodninska odgovornost je odgovornost po merilih strokovne skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki jo določa ZOdv, ko pravi, da je za stranko koristno ravnanje, ki je vestno, pošteno, skrbno ter po načelih poklicne etike. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi odvetnik tedaj, ko je stranka k njemu prišla, lahko še pravočasno vložil tožbo in da bi s tožbo uspel, zmotno pa je strokovno menil, da je to prepozno, zato je ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Nezakonit dokaz je, če je bil izveden in pridobljen v nasprotju s procesnimi pravili in to pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik je predlagal odločbo ZPIZ o invalidski upokojitvi zaradi taksne oprostitve. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in ni povedalo strankam, da ga bo upoštevalo. Nato pa je zavrnilo zahtevek za rento, ker bi bil tožnik invalidsko upokojen, delodajalec pa ne bi imel dela za njegovo zdravstveno stanje.
Tožnik je ročno s pomočjo PVC traku med vrteče valje vstavljal folijo, pri tem pa se mu je masa zlepila z rokavico in mu potegnilo roko med valje, zaradi česar je utrpel škodo. Tožena stranka tožniku za vtoževano škodo odgovarja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti, ker ni pripravila pisnih, jasnih in razumljivih navodil delodajalca o varnem delu pri stroju oziroma o postopku vstavljanja folije, kar je bila njena dolžnost in ker tožnika ni zadostno usposobila za delo na stroju za ekstruzijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075901
ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina – razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – prostorski akt – gradnja javne infrastrukture – nadomestitev vrednosti zemljišča – sprememba prostorskega plana
Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta.
ZPP člen 151, 153, 153/1, 153/3, 167, 167/2, 242, 242/3, 243, 243/3, 244, 244/4, 247, 247/2, 249, 249/1, OZ člen 642.
zavarovanje dokazov pred pravdo – strokovna institucija iz tujine kot izvedenec – izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – plačilo stroškov – stroški izvedenine – sodni stroški – pravica do izjave
Kadar v sodnem postopku postavi izvedenca sodišče, so stroški izvedenine sodni stroški. Gre za izvirno obveznost države, ki jo zakon s plačilom predujma ter stroškov za izvedenca v celoti prevaljuje na stranke. To pomeni, da je odločitev o podlagi za višino nagrade izvedencu v rokah sodišča in ne stranke, ki je predlagala izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza.
V primeru, ko izvedensko delo opravlja strokovna institucija, se plačilo določi s pogodbo – dogovorom med sodiščem kot naročnikom in izvedencem (bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi). Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takih primerih mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
posojilna pogodba – dodatek k posojilni pogodbi – zavarovanje terjatve – pripoznava dolga – zastavna pravica – pretrganje zastaranja
Toženec kot posojilojemalec je dal zemljiškoknjižno dovoljenje, da se pri njegovi nepremičnini, parc. št. 491/4 k.o. X, vpiše zastavna pravica za sposojeni znesek skupaj z obrestmi v korist posojilodajalke – tožnice. Dano zavarovanje pa pomeni pripoznavo dolga. Pripoznava dolga pretrga zastaranje, zastaralni rok pa prične znova teči.
Sodišče mora pri presojanju pogoja verjetnosti iz prvega odstavka 272. člena ZIZ presojati tako postopkovne kršitve s strani tožene stranke, kot tudi vsebinsko utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, seveda v okviru standarda verjetnosti obstoja terjatve glede na podani sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ta naklepoma ali iz hude malomarnosti po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Sodišče prve stopnje (teoretično) pravilno navaja, kdaj je podan povod za tožbo, tj., kadar tožena stranka ne privoli v izpolnitveno ravnanje, ki ga zahteva tožeča stranka, vendar obenem napačno zaključi, da je bila tožena stranka od telefonskega pogovora dalje obveščena o problematiki ključavnice in še več kot 14 dni ni vzpostavila prejšnjega stanja, zato je podala povod za tožbo. Ni namreč bistveno, ali je bila tožena stranka o stanju obveščena oziroma ali je za zamenjavo ključavnice vedela ali ne, bistveno je, ali je tožeča stranka od nje že pred vložitvijo tožbe zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma tisto, kar je predmet tožbenega zahtevka, in da je tožena stranka prostovoljno izpolnitev te obveznosti zavrnila.
Tudi če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do izpovedb določene priče, pa to samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Za slednjo gre namreč le, kadar sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so le tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
odvetniški stroški – separatni stroški – preložitev naroka za glavno obravnavo – krivdno ravnanje pooblaščenca
Za presojo pravilnosti prvostopenjske odločitve je bistvenega pomena namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval ob sprejetju ZOdvT in ta je bil v tem, da se določi takšen sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranki spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve. Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP, hkrati pa so v nasprotju z namenom zakonodajalca ob sprejetju ZOdvT, ki je sicer za narok določil enotno nagrado, ne glede na število izvedenih narokov, vendar pa je ta ista nagrada tista, ki bo v bodoče s svojo kaznovalno funkcijo pri uporabi v zvezi s 156. členom ZPP vodila pooblaščence pravdnih strank k bolj vestnemu in skrbnemu ravnanju pri zastopanju pravdnih strank in jih spodbujala k čim hitrejši rešitvi zadeve brez vsakršnega neutemeljenega in nepotrebnega odlašanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba organizacije dela, izvedena tako, da se dve delovni mesti združita v eno samo, je organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz obeh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za ukinjeni delovni mesti.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pisna izjava o premoženjskem stanju – dopolnitev predloga – nepopolna vloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – nerealizirana darilna pogodba
Zapustnica je s spornim premoženjem razpolagala že z darilno pogodbo v letu 1971. Vendar darilna pogodba ni bila nikoli realizirana v zemljiški knjigi, niti po sedaj veljavnih predpisih ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zapustnica je tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica 1/5 spornih nepremičnin, za katere sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedlo. Dodatni sklep o dedovanju je bil zato utemeljeno izdan.
Pritožnica se dedovanju pozneje najdenega premoženja ne more odpovedati, dedič lahko dediščino sprejme samo v celoti ali pa se ji v celoti odpove.
družbena lastnina - pravica uporabe - odvzem nepremičnine iz posesti - umik zahteve za denacionalizacijo - lastninjenje po ZLNDL - denarno nadomestilo za odtujeno nepremičnino
Odločba Občinskega ljudskega odbora z dne 3.4.1962 ne predstavlja podlage za prenos pravice uporabe na toženo stranko, oziroma na njenega pravnega prednika. Z omenjeno odločbo je prenehala lastninska pravica, nadomestila jo je družbena lastnina. Po samem zakonu je prejšnjemu lastniku ostala pravica uporabe vse do odvzema iz posesti, za katerega se je prav tako zahtevala odločba. Vse do leta 1997 taka odločba ni bila izdana, prav tako pritožba ne oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da nacionalizirana nepremičnina niti pravnemu predniku tožnikov niti vsaj enemu od tožnikov do uveljavitve ZLNDL nikoli ni bila dejansko odvzeta iz posesti. To pomeni, da so imeli pravico uporabe v času uveljavitve ZLNDL dediči A.A., kar pomeni, da so na podlagi zakona postali lastniki parc. št. 704 k.o. O. oni in ne tožena stranka.
postopek osebnega stečaja – predračun stroškov stečajnega postopka – stroški cenitve – nagrada upravitelja – nadomestila – stroški cenitev – stroški računovodenja
Stečajni upravitelj, ki je prepričan, da stečajno maso sestavljajo tudi sporne nepremičnine, mora strošek cenitve predvideti v predračunu stroškov. V kolikor se bo izkazalo, da bo upnik uspel z izločitveno pravico, ta strošek niti ne bo nastal, tako da bo takrat potrebna sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka. Vsekakor pa bo dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve nepremičnin po nastanku tega stroška in pred izplačilom tako ali tako moralo sodišče prve stopnje še presoditi, saj je za take vrste stroškov kljub temu, da so vključeni v predračun stroškov, pred izplačilom potreben še sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov.
Ker torej pri postopku osebnega stečaja nad potrošnikom računovodski stroški, ki ne bi bili že vključeni v nadomestila upravitelja, sploh ne morejo nastati, je ta del predloga predračuna stroškov stečajnega postopka brez pravne podlage.
poslovanje s plačilno kartico – dolžnostno ravnanje preverjanja indentitete - odgovornost delavca v prodajalni – profesionalna skrbnost – odgovornost za drugega
Plačilno kreditna kartica ima legitimacijsko in prezentacijsko funkcijo, v trostranskem razmerju banka – imetnik – prodajno mesto pa veljajo določena pravila v zvezi s poslovanjem s kartico, v katerih se odraža njena že navedena funkcija. Gre za imenski izkazni papir, kar pomeni, da je vezan na osebo imetnika ter kartice in ne kateregakoli prenosnika. Zato je tudi v navedenem tričlenskem razmerju izražena obveza imetnika, da s kartico ravna skrbno in pod nadzorom in da je treba izhajati iz principa neprenosljivosti te kartice. Temu tudi služi v bistvu zanesljivo ugotovljena obveznost prodajalcev na prodajnih mestih, da preverijo identiteto prinosnika kartice, s primerjavo istovetnosti podpisov na kartici in potrdilu o nakupu. Ker gre za površinsko primerjavo, ni nujno, da je vedno zanesljiva, posebno v kolikor se prinosnik trudi svoj podpis prilagoditi podpisu imetniku kartice na sami kartici.
Pravila poslovanja s karticami nalagajo delavcem na prodajnih mestih, da primerjajo podpis prinosnika s podpisom imetnika kartice na tej in na takšen način preverjajo istovetnost obeh, pomeni pa ta obveznost gotovo lahko le-to, da bi morali v primeru uspešne ugotovitve neistovetnosti obeh, nakup odkloniti. V primerih, ko prodajalci na prodajnih mestih sami vedo, da te istovetnosti ni, pa iz kakršnega koli vzroka to prezrejo in nakup izvedejo ob uporabi tuje kartice, pomeni to izrazito odstopanje od profesionalne skrbnosti v tej smeri, s tem pa je podana podlaga za odgovornost.
Sodišče ni vezano na bodoči izzid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj le ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Dolžnost vrnitve iz prvega odstavka 88. člena ZDen terja zakonsko razlago in ne odločitve o predhodnem vprašanju. Zato za izdajo izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka ni pravne podlage, saj mora pravdno sodišče samo ugotoviti okoliščine za presojo dopustnosti razpolaganja s spornimi nepremičninami.
listine, ki so podlaga za vpis - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak nepremičnine - identiteta nepremičnine - odločanje o predlogu za vpis po stanju na dan vložitve predloga
V zemljiškoknjižnem pravu velja načelo formalnosti, ki pomeni, da je sodišče vezano na predložene listine in se izven zahtev 40. in 142. člena ZZK-1 v presojo veljavnosti pravnih poslov, ki so predmet listin, ne sme spuščati.
udeležba prokurista v postopku – dispozitivnost obligacijskih razmerji - pogodba o poslovnem sodelovanju - dela v okviru pogodbe – dokazna ocena
Ne gre za to, da bi se tožeča stranka odpovedala plačilu za svoje delo, temveč je šlo za vložek v skupno sodelovanje, ki bi nato prineslo dobiček obema pravdnima strankama, s čimer bi bilo poplačano vloženo delo ob zagonu skupnih aktivnosti. Nobenega smisla sicer ne bi imelo pogodbeno določilo, da bo tožena stranka tožeči stranki izplačala dobiček, ki ga bo imela v nadaljevanju teh poslov. Noben razumen gospodarski subjekt se namreč ne bi zavezal, da bo plačal delež dobička, če bi že tako ali tako moral plačati vse, kar bi tožeča stranka naredila.