kolektivni delovni spor – sodelovanje delavcev pri upravljanju – reševanje medsebojnih sporov - sodna pristojnost – arbitraža – sodno varstvo
ZSDU v prvem odstavku 99. člena določa, da spore med svetom delavcev in delodajalcem razrešuje arbitraža. Navedeni člen predpisuje reševanje spora v arbitražnem postopku. Ta nikoli ne more biti neuspešen in se vedno konča z odločbo arbitra (tudi če stranki z njo ne soglašata). Odločitev arbitra (oz. arbitražnega sveta) je namreč dokončna in jo je mogoče izpodbijati pred sodiščem le iz posebej določenih razlogov in po posebnem postopku, kar določa drugi odstavek 104. člena ZSDU.
Za presojo dopustnosti sodnega varstva v kolektivnem delovnem sporu je pomemben predvsem predmet spora. V konkretnem primeru delodajalec uveljavlja zahtevke v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju, in sicer zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepov zbora delavcev in volilne komisije ter razveljavitev in ugotovitev ničnosti volitev v svet delavcev. Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU (na katerega se predlagatelj v tožbi sklicuje) namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spor o pritožbi zoper sklep volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče (torej tudi ne delodajalec) nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojno tožbo oziroma predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov zbora delavcev in zahteval ugotovitev ničnosti volitev sveta delavcev. Ker delodajalec (tako kot kdorkoli drug) nima sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.
Dejstvo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi nima vseh sestavin in pravnega pouka, ne utemeljuje tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna tožba tožnika je nesklepčna, utemeljenost tožbenega zahtevka pa ne izhaja iz navedb v tožbi. OZ v 86. členu ureja ničnost in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne odkazuje kaj drugega. Tožnik v konkretnem primeru ni navajal nobenih razlogov, ki bi kazali na ničnost, zato je tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti treba zavrniti.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – nadomestilo za uporabo fonogramov – popolnost tožbe
Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo določanja izklicne cene pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi bi bila odločitev sodišča, da naj se zaradi splošno znanega vzorca obnašanja kupcev, ki čakajo na ponovne prodaje premoženja v stečaju zaradi pričakovanega znižanje cen, po neuspešni prvi prodaji, ob nadaljnjih prodajah cena zvišuje ne pa znižuje. Na ta način bi se sicer lahko preprečilo pričakovanje kupcev, da bodo v stečajnem postopku za nakup premoženja po nekaj neuspešnih prodajah plačali nižjo ceno od cene, ki bi jo bili sicer pripravljeni plačati glede na razmere na trgu. Če bi se cena ob nadaljnjih prodajah le še zviševala, obstoji namreč teoretična možnost, da bi se premoženje v stečaju prodalo že na prvih javnih dražbah. Sedaj veljavni ZFPPIPP pa takega načina določanja izklicne cene ne predvideva, pač pa v 332 členu kot izklicno ali izhodiščno ceno za prvo prodajo določa ceno, ki ni nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, po neuspešni prvi prodaji pa zakon daje sodišču pooblastilo, da v dodatnem sklepu o prodaji določi isto izhodiščno ceno kot v prvem sklepu ali pa nižjo izklicno ceno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – trditveno breme – dolžnost predložitve podatkov – splošno znana dejstva
Ni dolžnost sodišča, da zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o zadevi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka
pravna napaka – stvarna napaka – črna gradnja – odgovornost za napake – znižanje kupnine – načelo vestnosti in poštenja
Toženec je ves čas vedel in imel namen, da proda stavbo kot celoto s posameznimi stanovanjskimi enotami izraženimi v deležih, vedel, da ima ustrezna dovoljenja zgolj za izgradnjo enostanovanjske hiše, ob tem pa je v prodajni pogodbi opredelil kot predmet prodaje stanovanje in tako tudi oglaševal svojo ponudbo. Kupljena stanovanja so torej obremenjena s stvarno napako, ker nimajo ne dogovorjenih lastnosti in tudi ne tistih lastnosti, ki so potrebne za njihovo običajno rabo in promet (kar izhaja iz odrejenih ukrepov in upravnih odločb). Kupci se ne bodo mogli vpisati v zemljiško knjigo kot lastniki točno določenih delov stavbe (stanovanj), ki so v kupoprodajnih pogodbah izrecno opisana in je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pravnih napak.
Trditve v tožbi, da je tožnik lastnik spornega zemljišča, ki je v posesti (prvega) toženca, ter da se z (drugim) tožencem o njegovi prodaji (oziroma višini kupnine) nista uspela dogovoriti, (v razmerju do prvega toženca) utemeljujejo vrnitveni zahtevek, kot tudi zahtevek na plačilo uporabnine. Dejstvo, da je zemljišče že 45 let v njegovi posesti ter da je njegova pravnoorganizacijska oblika zavod, temu ne nasprotuje.
SPZ člen 33. ZPP člen 184, 185, 185/1, 350, 350/3, 351, 357, 358. ZZasV člen 43.
motenje posesti na podlagi pogodbe o zasebnem varovanju – sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka
V sami naravi dejavnosti, s katero se prva toženka profesionalno ukvarja, so (pogosto) zajeti primeri, ko bo z izvrševanjem zakonskih pooblastil, posest tretjih oseb motena. Zato bi v motenjskih sporih dopuščanje pasivne legitimacije družbam, ki se poklicno ukvarjajo z zasebnim varovanjem, onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bile nenehno izpostavljene možnosti, da bo zoper njih vložena tožba zaradi motenja posesti.
dodelitev otroka – onemogočanje stikov – predodelitev otroka – preživnina – metode razlage – otrokova korist – odločanje o stroških po prostem preudarku
Pritožnik se argumentirano zavzema za dodelitev otroka njemu in sicer na podlagi šestega odstavka 106. člena ZZZDR. Ta del zakonskega besedila je del pozitivnega (postavljenega) prava, ni pa to kategorično pravno pravilo. Pravno pravilo nam da šele pozitivno pravo kot notranje povezana celota s pomočjo uveljavljenih metod razlage. V tej luči pa pritožnik spregleda osrednjo besedo tega dela zakonskega besedila. Pritožnik se namreč osredotoča na pogoje (predpostavke), ki so določene v šestem odstavku 106. člena ZZZDR ter zastopa stališče, da iz teh predpostavk sledi neizogiben sklep, da je treba otroka dodeliti drugemu staršu. ZZZDR v šestem odstavku 106. člena pa ni zasnovan na tak kategoričen način. Besedna zveza „lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči“ namreč ta pravni institut relativizira. Ta relativizacija seveda ne sme pomeniti, da sodišče lahko ravna arbitrarno, marveč vzpostavlja ustrezno razmerje do temeljnega načela družinskega prava - varstva otrokovih koristi. Izrek pravne posledice iz šestega odstavka 106. člena ZZZDR (dodelitev drugemu staršu) torej ne bo mestu, če bi bila takšna odločitev zaradi objektivnih dejanskih okoliščin v otrokovo škodo.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061788
ZNP člen 40, 46, 48, 49. ZDZdr člen 39, 40. ZZZDR člen 212. ZPP člen 343, 343/1, 355.
odvzem poslovne sposobnosti – pomoč izvedenca medicinske stroke – pregled nasprotnega udeleženca – mnenje izvedenca – začasno zadržanje – skrbnik za posebni primer – udeleženec postopka
Le s pomočjo izvedenca medicinske stroke bo mogoče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Brez izvedenca oziroma brez pregleda nasprotnega udeleženca ter mnenja izvedenca tega postopka ni mogoče zaključiti, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec priti k izvedencu. Ker se nasprotni udeleženec vabilom izvedenca do sedaj ni odzival, je sodišče prve stopnje pravilno določilo tudi ravnanje za primer, če se pregleda ne bo udeležil (in se torej prostovoljno ne bo podvrgel pregledu), ki bo omogočilo nujno potrebni pregled nasprotnega udeleženca, na podlagi tega pa bo mogoča izdelava izvedeniškega mnenja in v nadaljevanju odločitev sodišča ter zaključek postopka.
Tožena stranka je izkazala, da ji pri poslovanju nastajajo stroški ter da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse takoj v celotnem znesku, ogroženo nadaljnje opravljanje njene dejavnosti, ne glede na dejstvo, da ta za gospodarsko družbo, ki še posluje, v konkretnem primeru ni visok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnik je zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, zato je upravičen do odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka, skladno z drugim odstavkom 112. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0059873
OZ člen 190. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 286. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6.
neupravičena obogatitev – verzija – verzijski zahtevek lastnika za stroške najemnika – individualni in obratovalni stroški po najemni pogodbi – nerazdelna obveznost zakonca – povračilo stroškov za pot iz druge države - nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Ko je tožnik stroške za stanovanje, ki je bilo predmet najemne pogodbe, plačal namesto tožencev, ki sta bila te stroške dolžna poravnati na podlagi najemne pogodbe, je na strani tožnika prišlo do prikrajšanja na strani tožencev pa je prišlo do neupravičene obogatitve. Da je poleg prvega toženca za plačilo stroškov obvezana tudi druga toženka, pa izhaja iz določila 56. člena ZZZDR.
Preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva se všteva v nagrado za postopek.
V danem primeru je tožnik pripotoval iz Šibenika, torej iz druge države na relaciji, kjer ni organiziranega javnega prevoznega sredstva brez večkratnega prestopanja. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno priznalo tožniku stroške za kilometrino na prevoženi relaciji, stroške vinjete in cestnin, stroške prenočišča (brez večerje in zajtrka, kot to neutemeljeno očita pritožba), saj so mu ti stroški, zaradi oddaljenosti kraja od koder je prispel, tudi upravičeno nastali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071966
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 211, 318, 338, 338/2343, 343/4. OZ člen 191, 642, 642/1, 642/2.
zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti – iztek roka za vložitev odgovora na tožbo – smrt stranke med postopkom – stranka v postopku – dopustnost pritožbe – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – podjemna pogodba – vrnitev dela plačila – neupravičena obogatitev
Ker se je rok za odgovor na tožbo iztekel v času drugo toženčevega življenja, je sodišče odločbo lahko izdalo. Časovne meje pravnomočnosti zamudne sodbe glede toženca zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo.
prevzem dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja
Upnik, ki je bil seznanjen s prevzemom dolga ter je na tej podlagi prevzemniku izstavil račun in ga kasneje celo tožil, naj obveznost izpolni, je konkludentno privolil v prevzem dolga.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – električna razdelilna doza – dolžnosti elektroinštelaterja – delo v breznapetostnem stanju
Izoliran električni kabel pod nizko napetostjo ni nevarna stvar. Električna napeljava je postala nevarna zaradi malomarne opustitve varnostnih predpisov. Dejavnost ne postane nevarna že zgolj zato, ker je zaradi očitne opustitve varnostnih predpisov tožniku nastala škoda.
Okoliščina, da tožnik ni bil seznanjen, da je električna napetost v vodnikih v napravi, še ne pomeni, da je bilo delo tožnika nevarno in da zato obstaja objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke.
odmera nepremoženjske škode - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odškodnina za strah – odškodnina za pretrpljene telesne bolečine – bodoča škoda
Ker je gotovo bodočo škodo oziroma funkcionalne težave sodišče priznalo pri pravnem naslovu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni mogoče teh priznati še iz naslova prestanih telesnih bolečin.
naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen
Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.