javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Tožena stranka je v tožbi navedla, da je odstopila od sklenjenega sporazuma o poplačilu dolga (kar tožena stranka tudi priznava s tem, da na tožbo ni odgovorila), zato ni izkazan njen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe oziroma zahtevka za ugotovitev odstopa od pogodbe. Tožbene trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za odstop od pogodbe, ne utemeljujejo njenega pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, saj je v takem položaju možen dajatveni zahtevek, ki negira potrebo po ugotavljanju (ne)obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, in ki ga je navsezadnje tožeča stranka v tem sporu tudi uveljavljala. Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tožeča stranka tega ni izkazala, je treba njeno tožbo v tem delu zavreči.
Ker tožena stranka ni prerekala navedb, da je tožeča stranka odstopila od sklenjenega sporazuma o plačilu dolga, je treba šteti, da je to dejstvo priznala. Z odstopom od sporazuma je terjatev tožeče stranke iz naslova odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 109. člena ZDR zapadla v plačilo oziroma je tožena stranka že bila v zamudi s plačilom, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova plačila odpravnine utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – transformacija
Tožena stranka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je naveden v pogodbi – organiziranje nemotenega poteka dela, ni predviden v določbi 1. odstavka 52. člena ZDR. Poleg tega pri navedenem delu ni šlo za začasno povečan obseg dela oziroma za izvrševanje dela, ki bi po svoji naravi trajalo določen čas (1. in 3. alinea 1. odstavka 152. člena ZDR). Zato je tožnici iz razloga nezakonito sklenjene zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas prešlo delovno razmerje pri toženi stranki v nedoločen čas.
nastanek taksne obveznosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – odlog plačila sodne takse
Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane taksna obveznost takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
ZJU posebnih določb o podaljšanju poskusnega dela ne vsebuje, zato je potrebno zakonitost podaljšanja poskusnega dela tožnice glede na določbo 5. člena ZJU presojati po ZDR. Ta v 2. odstavku 125. člena določa, da poskusno delo traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, dogovorjeno poskusno delo v trajanju dveh mesecev. Ob izteku poskusnega dela je komisija za spremljanje poskusnega dela ugotovila, da poskusnega dela ni opravila in predlagala podaljšanje poskusnega dela še za dva meseca. Ker se lahko po čl. 125/2 ZDR poskusno delo podaljša le zaradi začasne odsotnosti delavca z dela, enostransko podaljšanje poskusnega dela iz razloga „neuspešno opravljenega poskusnega dela“ brez soglasja delavca ni v skladu s to zakonsko določbo. Ker se je v pogodbi dogovorjena poskusna doba iztekla, tožena stranka pa tožnici ni izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi v roku iz 2. odstavka 125. člena ZDR t.j. v 30 dneh, odkar je izvedela za razlog, torej v 30 dneh od dneva, ko je komisija za spremljanje poskusnega dela predsednika sodišča obvestila o tem, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPIZ-1 člen 143. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
telesna okvara – invalidnina – vzrok
Ker pri tožniku ni podana popolna izguba funkcije enega segmenta lumbalne regije, temveč gre le za funkcionalno motenost in nestabilnost enega segmenta, tožnik nima telesne okvare, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – neenaka obravnava – dokazno breme – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil neenako obravnavan ali trpinčen na delovnem mestu, je dokazno breme na strani delodajalca (2. odst. 45. člena ZDR). V takšnem primeru je treba upoštevati ZDR, ki je kot lex specialis v razmerju do OZ, ki ureja odškodninsko odgovornost, uredil določena vprašanja, ki se nanašajo na to področje. ZDR v 6.a in 45. členu ureja prepoved nadlegovanja ter trpinčenja in obveznost varovanja dostojanstva delavca pri delu.
poseganje v lastninsko pravico – prevoz z vozili preko nepremičnine – neizvedba dokazov - narok
2. odst. 58. čl. ZIZ sodišču omogoča razpis naroka za obravnavo ugovora, kadar gre za situacijo, ko upnik nasprotuje ugovoru v odgovoru na ugovor (kar bi prišlo v poštev v primeru, kakršen je obravnavani, ko je predlagano zaslišanje priče).
ZFPPIPP člen 115, 115/2, 115/2-5, 115/3, 118, 118/1. ZPP člen 70, 70-6.
razrešitev upravitelja – dvom v nepristranskost – izločitveni razlog – delovno razmerje pri upniku
Ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da zaposlitev upravitelja pri upniku ne bi pomenila take okoliščine, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja in zaradi katerega bi upravitelj moral odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku. V spornem primeru pa samo dejstvo, da upraviteljica poleg funkcije upraviteljice v tem postopku opravlja tudi dela in naloge bančne delavke pri upniku, ni razlog, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujal upravičen dvom o njeni nepristranskosti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – aktivni družbenik – pasivni družbenik – pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev
Smisel ali ratio legis je iskati v tem, da za obveznosti izbrisane družbe lahko jamčijo samo tiste osebe, ki so bile v družbi aktivne in imele (so)upravljalske pravice v času, ko se je izvedel izbris brez likvidacije, saj bi te osebe takrat lahko izvedle postopek prenehanja gospodarskega subjekta z ustreznim poplačilom še odprtih obveznosti do tretjih oseb, npr. stečajni postopek ali postopek rednega prenehanje družbe z likvidacijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožeča stranka (voznik avtobusa) potniku ni izdal vozovnice, potnici, ki je plačala voznino, pa je istega dne izdal nepravilno vozovnico za 0,00 EUR, kar je bilo ugotovljeno ob kontroli. Glede na navedeno je tožeča stranka naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
kršitev materialnih določb zakona – prekluzija dokazov - nova dejstva in dokazi – domneva nedolžnosti
Določba tretjega odstavka člena 157 ZP-1 glede aktivnosti pri uveljavljanju novih dejstev in dokazov ne ločuje med pritožniki, kar pomeni, da tudi za predlagatelja velja strogo pravilo, da mora vse dokaze predložiti in vsa dejstva navesti do odločbe o prekršku pred sodiščem prve stopnje, v primeru uveljavljanja novih dejstev in dokazov pa utemeljeno izkazati, da jih brez vsakršne svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZP-1 člen 46, 46/1, 62, 62/1, 62/1-5, 66, 66/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
stroški postopka – sodna taksa – postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločba prekrškovnega organa – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – dovoljenost zahteve za sodno varstvo – pravica do pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Ureditev, da zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog na podlagi 5. odstavka 34. člena ZST-1 pravno sredstvo oziroma zahteva za sodno varstvo ali pritožba ni dovoljena, je veljala le do uveljavitve ZST-1A.
Pri tožniku je bilo zdravljenje poškodbe kolka, ki jo je utrpel pri delu, v spornem obdobju že sanirano (in tudi priznane pravice na podlagi invalidnosti), razvilo pa se je bolezensko stanje, ki se kaže kot izpahi umetnega kolčnega sklepa. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je bolezen, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je vzrok poškodba pri delu.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnica vso hrano, ki je ustrezno pripravljena, lahko poje sama brez pomoči drugega, je zmožna samostojnega hranjenja. Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Kršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom – postavitev izvedenca
Delavec mora ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 204. člena ZDR).
Postavitev izvedenca finančne stroke za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo razlike v plači v tem sporu ni bila potrebna. Sodišče namreč razpolaga z ustreznim znanjem, da lahko preveri zneske v pogodbi o zaposlitvi in v plačilnih listah, za kar ni potrebno izvedensko znanje.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
ZDR člen 47, 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodben princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).