vrnitev v prejšnje stanje – rok za vložitev predloga – zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova stranke – nabitje na oglasno desko
Zdravstveno stanje po zaključku zdravljenja (glavobol, slabost) predstavlja očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na sodno desko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
finančni leasing – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – zadrževanje stroškov prodaje – splošni pogoji pogodbe – soglasje glede uporabe splošnih pogojev – trditveno in dokazno breme
Ker je bila tožena stranka pri sklepanju leasing pogodb zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ker je nosila breme izkaza trditve o sklenjenem dogovoru o uporabi SPP 07, ki mu ni zadostila, ni imela podlage za zadrževanje stroškov prodaje vozil po leasing pogodbi za vozilo Ford.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – navidezni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, saj zanjo ni bilo utemeljenega odpovednega razloga po prvi alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Delo, ki ga je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, je še vedno obstajalo, vendar pa je to delo opravljala na novo zaposlena delavka pod drugačnim nazivom delovnega mesta.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnika – novinarja do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
ZIZ člen 3, 53, 53/2, 239, 243. ZPP člen 163, 163/2, 214, 241/2. ZDavP-2 člen 113.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – splošno znana dejstva
Upoštevajoč načelo sorazmernosti se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Glede na to, da upnik ni nasprotoval vrednosti navedenih nepremičnin, kakršno je zatrjeval dolžnik, sodišče prve stopnje ob dokazno podprtih trditvah ni imelo podlage, da trditvam dolžnika o vrednosti teh nepremičnin ne bi sledilo. Ob izkazani vrednosti navedenih nepremičnin in njihovi obremenitvi s hipotekami se izkaže, da te nepremičnine zadostujejo za zavarovanje terjatve upnika, saj je njihov neobremenjeni del vreden šestkratnik terjatve upnika.
ZFPPIPP člen 61, 275, 275/4, 275/5, 277, 277/2, 310.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za izpodbojno tožbo – sklep o preizkusu terjatev – izločitvena pravica – prodajna pogodba
Določbo vezanosti vložitve izpodbojne tožbe na pravila o preizkusu terjatev je potrebno tolmačiti tako, da je pogoj za vložitev izpodbojne tožbe izpolnjen ne takrat, ko je terjatev prijavljena, ali takrat, ko se o njej izjavi stečajni upravitelj (po 61. členu ZFPPIPP) ampak takrat, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev, saj šele slednji ustvarja pravne posledice v zvezi s prijavljenimi terjatvami.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajoče (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da parkirišče ni ograjeno ali posebej označeno kot skupni del (izključno) njihove večstanovanjske stavbe, in da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v obravnavani večstanovanjski stavbi.
Etažnim lastnikom večstanovanjske stavbe posestnega varstva na zemljiščih, ki naj bi predstavljala skupne dele njihovih večstanovanjskih stavb, ni mogoče odreči.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
procesne predpostavke za dopustnost tožbe – ugovor res iudicata – kmetijska zemljišča – odobritev pogodbe – soglasje upravne enote – naknadna sprememba namembnosti zemljišča – odpadla potreba po odobritvi pogodbe s strani upravne enote
Sporno zemljišče je kot stavbno opredelil šele Odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki je stopil v veljavo v času, ki ga ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti prejšnje sodbe. Gre torej za dejstvo, ki ga tožnik v prejšnji pravdi ni več mogel uveljavljati. V takšnem primeru lahko tožnik kljub pravnomočni sodbi vloži novo tožbo z enakim zahtevkom, vendar le, če je novo dejstvo, na katerega se sklicuje, tudi pravno relevantno, torej takšno, da bi, če bi obstajalo že v času prve pravde, tedaj pripeljalo do tožnikovega uspeha. Dejstvo, da zaradi spremenjene namenske rabe zemljišča ni več potrebna odobritev pravnega posla, tej zahtevi ne ustreza. Niti v tem primeru namreč tožnik s svojim zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne bi mogel uspeti.
Ker do odobritve prodajne pogodbe s strani upravne enote med pravdnima strankama ni prišlo, pravni posel sploh ni nastal. Takšna neobstoječa pogodba ne more „oživeti“ za nazaj, ker je naknadno odpadla potreba po odobritvi pogodbe.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.
ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je vložila tožbo 9. 8. 2011 in je tedaj nastala tudi taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za tiste takse, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo tožničinega predloga za taksno oprostitev 28. 9. 2012, je bil njen predlog za taksno oprostitev prepozen, saj tožnica ne more več doseči taksne oprostitve za postopek pred sodiščem prve stopnje.