ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3a, 3a/4, 49, 49/3.
prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači – denarni zahtevek – direktno sodno varstvo – uveljavljanje pravic pri delodajalcu – procesna predpostavka – pisna zahteva – rok za sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožnica, je denarni zahtevek (izplačilo razlike v plači), ki ga je možno uveljavljati pred sodiščem neposredno (4. odstavek 204. člena ZDR). Tožnica ne izpodbija odločb tožene stranke oziroma pogodbe o zaposlitvi, temveč vtožuje le razliko v plači med plačo, ki ji je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in plačo, do katere bi bila upravičena, če bi toženka upoštevala višji količnik zaradi napredovanj. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožnici ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Iz 4. odstavka 3.a člena ZSPJS izhaja, da je v primeru napačne določitve in izplačila plače (ki je določena in izplačana v nasprotju s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS) pisna zahteva javnega uslužbenca procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da lahko javni uslužbenec pred pristojnim sodiščem vloži zahtevo za sodno varstvo. ZSPJS torej ne določa roka za sodno varstvo, prav tako pa tudi kot procesno predpostavko za sodno varstvo določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu.
Tožnica je na toženo stranko naslovila pritožbo zoper sklep o uvrstitvi v plačilni razred in zahtevala, da se ponovno opravi prevedba osnovne plače javnega uslužbenca po 3. odstavku 49. člena ZSPJS in pri tem upošteva štiri dosežena napredovanja. S tem je tožnica procesno predpostavko za sodno varstvo (vložitev pisne zahteve pri delodajalcu), ki jo določa ZSPJS izpolnila. Glede na določbo 4. odstavka 3.a člena ZSPJS pisne zahteve ni podala prepozno, zato je treba njeno tožbo obravnavati po vsebini in odločiti o utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka.
vračilo preveč izplačane plače – obračun plače – individualna pogodba o zaposlitvi – direktor
Kot osnovo za izračun plače tožnika (direktorja) je treba upoštevati povprečje plač zaposlenih delavcev pri toženi stranki brez upoštevanja plače direktorja oziroma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so imeli sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi. V primeru vključitve plač delavcev z individualnimi pogodbami o zaposlitvi v izračun povprečja bi namreč ustvarili nesprejemljivo situacijo, ko bi bil izračun plače delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odvisen od višine njihove lastne plače oziroma plače zaposlenih po individualnih pogodbah o zaposlitvi, ki so sicer v določenem razponu glede na plače zaposlenih delavcev, in bi se s tem „umetno“ dvigovali osnovno za izračun plač.
Obdolženi skozi daljši čas ponavlja kršitve, ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa; v zadnjih treh letih je bil kot udeleženec cestnega prometa že osemkrat pravnomočno kaznovan, enkrat tudi zaradi vožnje vozila v cestnem prometu v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga nobena do sedaj izrečena sankcija ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Res je, da tokrat odvzeto vozilo ni last obdolženca, vendar je imel zakonodajalec za ureditev, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je, da se smejo predmeti odvzeti tudi, če niso storilčeva last, ustavno dopusten cilj, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede na to, da je pritožnica, kot lastnica vozila, zgolj odstopila od pogodbe o finančnem leasingu z obdolženim, ob tem pa mu ponudila možnost odkupa vozila, se je tudi po presoji pritožbenega sodišča le z odvzemom vozila moč izogniti tveganju, da bi obdolženi z istim vozilom še naprej ponavljal prekrške. Seveda pa takšna odločitev ne jemlje pravice pritožnici terjati odškodnino od storilca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076437
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena obogatitev – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – povračilo stroškov – dolžnost mesečnega poročanja
Pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, je zakonski, zato višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZVoz člen 48, 48/1, 81, 82, 84. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 9, 9/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 1, 2.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja – poklicni voznik
Ker je odločitev o zaključku bolniškega staleža z dnem 30. 11. 2011 postala dokončna in pravnomočna, pri tožniku pa po 1. 12. 2011 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 12. 2011 dalje neutemeljen.
Tožnikov zahtevek za izplačilo vtožavanih nadur je odvisen od ugotovitve, ali so bile tožniku izplačane vse nadure, ki jih je pri toženi stranki v spornem obdobju opravil in ali so mu bile izplačane v pravilni višini.
Osebna zdravnica je tožniku dne 10. 5. 2010 izdala potrdilo, da je od 19. 3. 2010 dalje neprekinjeno v bolniškem staležu in da zaradi njene napake ni bilo predlagano podaljšanje. Poleg tega je bilo tožniku že dne 30. 3. 2010 izdano tudi potrdilo o začasni zadržanosti z dela od 19. 3. 2010 do 17. 4. 2010. Postopanje osebne zdravnice, ki v nasprotju z 235. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja imenovanemu zdravniku ni predlagala podaljšanja bolniškega staleža, ne more iti v tožnikovo škodo. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 3. 2010 do 3. 5. 2010, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt, je zato utemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/1, 68, 68/1, 68/1-2.
invalidnost III. kategorije – splošni pogoji – gostota dobe
Čeprav je pri tožnici ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni (zmožna je za delo z omejitvami), nima pravic na podlagi invalidnosti, ker ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v zavarovanje in ob starosti 54 let s 3 leti pokojninske dobe ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe (ena tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).
objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – odredba o preizkusu alkoholiziranosti
Razlog, da je bil preizkus alkoholiziranosti obdolžencu odrejen šele na naslovu njegovega prebivališča, je bil na strani obdolženca, ker po oplaženju nasproti vozečega vozila svojega vozila ni ustavil pač pa je z vožnjo nadaljeval. Gre torej za isti historični dogodek, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je imel obdolženi dne 24.09.2011 ob približno 14.00 uri v svojem organizmu kot voznik osebnega avtomobila v času vožnje po cesti v naselju P. v smeri proti stanovanjski hiši na naslovu, kjer biva, 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ni prekoračilo obdolžilnega predloga.
odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program – rok oprave ustreznega programa
Zakon o prekrških (ZP-1) v osmem odstavku 202d člena izrecno določa najdaljši rok, v katerem mora storilec predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen program, ne pa tudi roka, v katerem mora storilec program opraviti. Ker zakonodajalec ni izrecno določil roka za opravo edukacijske delavnice, ga je potrebno razlagati širše, to je do izteka preizkusne dobe iz prvega odstavka 202d člena ZP-1.
plačilo za delo – obstoj delovnega razmerja – sodno varstvo – obveznost plačila - uveljavljanje sodnega varstva
Plača je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja in je vezana na obstoj delovnega razmerja. Enako velja tudi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu plače, prispevkov ter stroškov prevoza iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlika med delom po pogodbi o zaposlitvi in delom, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je vezan na navodila delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070261
ZASP člen 168, 168/3. ZPP člen 311, 311/1.
civilna kazen – prenehanje obrtnega dovoljenja
Če je stranka imela v času predvajanja fonogramov obrtno dovoljenje, kasneje pa ga je izgubila, to nima nobenega vpliva na njeno obveznost plačila civilne kazni, ki je nastala zaradi predvajanja fonogramov v obdobju, ko je obrtno dovoljenje še imela.
ZDR člen 116, 116/1, 184, 200, 200/1. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 101, 102.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninske odgovornosti – invalid – preostala delovna zmožnost – pravice delovnih invalidov – odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalidi
Delodajalec je načeloma res dolžan izvršiti dokončno odločbo ZPIZ, ki delavcu priznava pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti, razen v primeru, ko ustreznega delovnega mesta zanj nima in mu zato pogodbo o zaposlitvi lahko odpove ob spoštovanju določb ZDR in ZPIZ-1.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076445
ZASP člen 130, 130/1, 158, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 131, 190, 198. ZPP člen 151, 151/1, 311, 311/1. ZPreZP člen 11, 11/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – povrnitev stroškov izterjave
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
SS 2006 velja za uporabnike s področja obrti, obrti podobnih dejavnosti in gostinstva.
ZPrCP člen 46, 46/7-5. ZP-1 člen 2, 2/2, 163, 163/12.
stek – različne časovne in krajevne okoliščine prekrška – uporaba milejšega zakona – prepoved reformatio in peius
Ni se moč strinjati z zagovornikom obdolženega, da gre v ravnanju obdolženca glede očitanega prekrška v tej zadevi, ki ga je storil s tem, da je dne 8.1.2012 ob 19.53 uri vozil osebni avtomobil po avtocesti s hitrostjo najmanj 159 km/h, in prekrška, ki ga je istega dne ob 19.45 uri storil v bližini kraja S. za en sam prekršek, ker da je bilo dejanje samo eno – eno ravnanje in ena posledica. V obravnavanih zadevah gre namreč za prekrška, ki sta bila storjena v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah poleg tega v tem primeru ne gre za prekršek stanja, kar je moč razbrati iz stališča zagovornika glede obeh prekrškov.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prekvalifikacija – dokvalifikacija – drugo ustrezno delo
Tožena stranka tožniku (ki je kot delavec v proizvodnji opravljal naloge voznika) ni bila dolžna ponuditi možnosti za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo za dela, ki so jih po pogodbah o zaposlitvi za določen čas opravljali trije tujci. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik ni usposobljen za dela na krojilnem stroju in dela tiskarja (to so dela, ki so jih pri toženi stranki opravljali trije tujci) in glede na dejstvo, da se je tožena stranka zaradi poslovnih razlogov odločila za racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, od nje dejansko ni bilo moč pričakovati, da bo za ti dve deli (tiskar in krojilec) na novo usposobila tožnika, še posebej, ker iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožnik priučitev drugih del v proizvodnji, odklonil.
URS člen 19, 19/1, 31, 33, 35. ZDZdr člen 39, 39-1, 39-2, 39-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji - huda premoženjska škoda - resna nevarnost - človekove pravice
Pojem huda premoženjska škoda, ki je ustavna kategorija, je potrebno tudi ustavnoskladno razlagati. Pritožnica ima pravico razpolagati s svojim premoženjem ter pravico svobodno nakupovati, seveda v okviru razumnih in plačljivih zmožnosti. Za izkazan obstoj pogojev po 1. alinei 39. člena ZDZdr mora biti izkazana „resna nevarnost“, ki jo bolna oseba povzroča sebi ali drugim s povzročanjem hude premoženjske škode. Potreben je torej obstoj konkretnih dejanj bolne osebe, ki povzročajo hudo premoženjsko škodo zanjo ali za druge.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – sodno varstvo – status samostojnega podjetnika
Če delavec za kršitev pravic (da so podani elementi delovnega razmerja in, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) zve v času trajanja (delovnega) razmerja, katerega obstoj je bil med strankama sporen, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.
Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v Zakonu o gospodarskih družbah. Zato ni ovir, da samostojni podjetnik ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZDR je namreč prepovedano opravljati delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom ZDR, razen v primerih, ki jih določa zakon. Avtonomija stranka glede na navedeno določbo torej ni neomejena.