OZ člen 125, 125/1, 251, 251/5, 769. ZPP člen 2, 360, 360/1.
predpravdno pobotanje – ugovor ugasle pravice – pogodbena kazen – končni obračun – pogodba o naročilu – odmik od naročila in navodil
Stranki sta se v pogodbi dogovorili, da se pogodbena kazen obračuna s končnim obračunom, kar ni v nasprotju z dispozitivno določbo petega odstavka 251. člena OZ. Tudi sodna praksa dopušča uveljavljanje pogodbene kazni s končnim obračunom.
Prevzemnik naročila se sme od dobljenega naročila in navodil odmakniti samo s soglasjem naročitelja; če pa zaradi kratkega časa ali kakšnega drugega razloga ne more vprašati za soglasje, se sme odmakniti od naročila in navodil samo, če lahko po presoji vseh okoliščin utemeljeno misli, da to nalagajo naročiteljevi interesi. Če prevzemnik prekorači meje naročila ali če se odmakne od dobljenih navodil, se ne šteje za prevzemnika, temveč za poslovodjo brez naročila, razen če naročitelj pozneje odobri tisto, kar je storil.
prodaja nepremičnin na javni dražbi – cenitev nepremičnine – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – izklicna cena
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti. Cenilec je za oceno vrednosti uporabil na donosu zasnovan način in poleg tega še način tržnih primerjav.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjene izjave sosedov - pravni naslov za posest - verjetno izkazana lastniška posest
Nesporno je, da predlagateljica v utemeljitev pogoja, ki ga določa peti odstavek v zvezi s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, predlogu v tej zadevi ni priložila kopije zemljiškoknjižnih listin, je pa priložila dve overjeni izjavi sosedov. Navedba pravnega naslova za posest v izjavi ni nujno potrebna. Izjava je ustrezna, če vsebuje navedbo konkretnih dejanskih okoliščin glede izvajanja posesti, ki verjetno izkazujejo, da tisti, ki daje izjavo, zaznava predlagatelja, da ta nepremičnino uporablja kot da je njegova in ga šteje za njenega lastnika. Konkretni izjavi, ki ju je priložila predlagateljica, vsebinsko temu nista zadostili.
lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - subsidiarna narava ZLNDL - pridobitev lastninske pravice na podlagi posebnega zakona - različni upravičenci lastninske pravice in pravice uporabe - sporazum o tem, kdo je dejanski lastnik
V primeru, ko je upravičenec do lastninske pravice na podlagi specialnega predpisa drug subjekt in ne tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice uporabe, je "avtomatična" vknjižba po ZLNDL nezakonita in jo je mogoče izpodbijati z izbrisno tožbo. Tak nezakonit vpis pa je glede na konkretne okoliščine te zadeve, mogoče preprečiti že v zemljiškoknjižnem postopku, ki je sicer strogo formalne narave.
elaborat kot sestavni del izreka sklepa – lastninska pravica na delu parcele – delitev solastnine
Sklepu ni pripeta nobena od navedenih listin, iz nadaljnjih podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče po izdelanem pisnem odpravku sklepa o delitvi od geometra zahtevalo, naj na osnovi izdane odločbe sodišča izdela elaborat za evidentiranje v zemljiškem katastru, izvedenec pa je sodišču elaborat posredoval 20.8.2012, ko so pritožbeni roki že potekli.
Del zemljiške parcele, ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Ker gre v obravnavani zadevi za tri sklope solastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo le delni sklep, s katerim je odločilo o delitvi tistih zemljišč, ki so v solasti vseh udeležencev postopka. Opredeliti se bo moralo tudi do predloga pritožnice in Občine, naj tista kmetijska zemljišča, ki bi po predlagani delitvi pripadla predlagateljema, ostanejo v njuni solasti, kar bo omogočilo nadaljnjo delitev med njima, ali pa že v tej fazi postopka ocenjuje interes predlagateljev za posamezno kmetijsko zemljišče v luči njunih dosedanjih navedb in predlogov.
Če gre za posel rednega upravljanja in je bila odločitev o sanaciji komunikacijskih jaškov na poslovnem odboru sprejeta, kar trdi tožeča stranka, zaračunano pa je bilo le delo, ki je bilo opravljeno, je tožena stranka dolžna svoj delež stroškov poravnati, ne glede na to, da dela v njenem nadstropju niso bila opravljena.
Iz vloge sicer izhaja, da tožeča stranka tožbo umika, ker je bila v vmesnem času poplačana, pri tem pa tožeča stranka ni navedla, kdaj je drugotožena stranka zahtevek izpolnila, zaradi česar dejstva, da je zahtevek umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti.
Upnik v postopku prisilne poravnave lahko kadarkoli umakne svojo prijavo terjatve ali njen del, insolventni dolžnik pa mu tega ne more preprečiti in bi bilo kaj takega tudi nedopustno. Smiselna uporaba ZPP za obravnavani primer narekuje tako ravnanje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa – če upnik umakne svojo prijavo terjatve ali njen del, se postopek preizkusa ustavi.
prodaja nepremičnin – prodajna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – pritožba ločitvenega upnika
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UZANCE
VSL0074462
URS člen 22, 23. OZ člen 103, 642, 642/3. ZPP člen 8, 213, 214, 253, 285, 357. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 17, 41, 112.
neizpolnitev pogodbe - pravne posledice neizpolnitve pogodbe - stvarne napake - dodatna koordinacija - prevzem izvedenih del - povračilo škode - gradbene uzance - materialno procesno vodstvo - dokazovanje z izvedencem - substanciranost dokaznega predloga - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravica do enakega varstva pravic - zaslišanje priče
Pravna posledica neizpolnitve je zahtevek na izpolnitev obveznosti, pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Pri (ne)dokončanju del namreč ne gre za stvarne napake, pač pa za delno neizpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, zaradi česar pritožnikov položaj ni odvisen od pravočasnega grajanja napak in uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč je zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 128, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 371, 371/9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – znesek kupnine
Znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek, ki ostane po odštetju zneska stroškov od zneska kupnine. Masa, ki je predmet razdelitve in od katere se odmeri nagrada, torej ni znesek kupnine in drugo dobroimetje, npr. iz izterjanih terjatev, temveč je znesek, ki ostane po odštetju stroškov.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneskov kupnin, izterjanih zneskov in drugih plačil v stečajno maso.
Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – izvedensko mnenje - pripombe
Če poda stranka pisne pripombe ali ugovor na izvedensko mnenje in se obravnavanju le-teh na naroku ni odpovedala, mora sodišče izvedenca neposredno zaslišati. Poleg tega se ugovor zoper izvedensko mnenje ne more šteti za dokazni predlog, temveč za ugovor zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059837
OZ člen 619, 643, 659, 656, 659/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – fiksna cena – klavzula ključ v roke – dokazna ocena – stroški postopka – nagrada za narok
Med pravdnima strankama je bila dogovorjena fiksna cena 12.000,00 EUR. Tak dogovor ima enake učinke kot določitev cene v gradbeni pogodbi s klavzulo „ključ v roke“. Kljub temu, da se je predvidena cena fasade zaradi naknadne spremembe barve povečala za 3,4%, tožnik do dodatnega plačila zaradi spremembe barve ni upravičen. Izvajalec bi bil upravičen zahtevati spremembo cene, če bi se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 % višja.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT je odvetnik upravičen do ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je bilo dejansko opravljenih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Delodajalec mora v izredni odpovedi konkretizirati kršitev delovnih obveznosti in znake kaznivega dejanja, ki jih vsebuje takšna kršitev, pri čemer ni odločilno, da delodajalec tudi točno določi kaznivo dejanje po določbah KZ-1. Sodišče ni vezano na kazenskopravno kvalifikacijo dejanja v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – predlog delavca
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi je mogoča tudi v primeru, kadar tožnik želi vrnitev nazaj na delo. V primeru uporabe določbe drugega odstavka 118. člena ZDR tožnik zmeraj zahteva vrnitev nazaj na delo, saj je v primeru, da tožnik tega ne zahteva, potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 118. člena ZDR.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023257
URS člen 35, 37, 56. ZKP člen 83, 149b, 371, 371/1, 371/1-8. ZEKom člen 103, 107, 107a, 107a/1, 107a/5, 107a/7, 107b, 107č. KZ -1 člen 176.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravica do zasebnosti – poseg v komunikacijsko zasebnost – pogoji za poseg v komunikacijsko zasebnost – internetni podatki – IP naslov – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti - posest pornografskega gradiva
Pravica do zasebnosti ne more biti absolutna, ampak je omejena z (ustavnim) varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru otrok. Spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija predstavljata hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic otroka do skladne vzgoje in razvoja. Zato ugotovljeni poseg v obtoženčevo pravico do (komunikacijske) zasebnosti, do katerega je res prišlo zaradi ravnanja operaterja, ki prometnih podatkov ni uničil ob koncu zakonskega roka hranjenja, in jih je zato lahko na podlagi sodne odredbe sporočil policiji, v konkretnem primeru manjšega pomena v primerjavi s ciljem, ki je upravičeval pridobitev prometnih podatkov od operaterja, to je razkritjem storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pri tem pa je kazenski pregon namenjen boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter varstvu pravic otrok do zaščite.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073879
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 411, 411/1, 411/3. ZIZ člen 272.
predodelitev otroka – začasna odredba – nevarnost nastanka škode –vročitev listin, pridobljenih s strani sodišča – kršitev načela kontradiktornosti
Listin, ki jih sodišče samo pribavlja od pristojnih organov (npr. CSD), se strankam ne vroča posebej, še zlasti ne v nujnih postopkih, kakršen je obravnavani. Stranke imajo namreč možnost, da same vpogledajo v spis oziroma v listino. S takšnim postopanjem sodišče ni kršilo načelo kontradiktornosti postopka.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).