Če gre za posel rednega upravljanja in je bila odločitev o sanaciji komunikacijskih jaškov na poslovnem odboru sprejeta, kar trdi tožeča stranka, zaračunano pa je bilo le delo, ki je bilo opravljeno, je tožena stranka dolžna svoj delež stroškov poravnati, ne glede na to, da dela v njenem nadstropju niso bila opravljena.
elaborat kot sestavni del izreka sklepa – lastninska pravica na delu parcele – delitev solastnine
Sklepu ni pripeta nobena od navedenih listin, iz nadaljnjih podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče po izdelanem pisnem odpravku sklepa o delitvi od geometra zahtevalo, naj na osnovi izdane odločbe sodišča izdela elaborat za evidentiranje v zemljiškem katastru, izvedenec pa je sodišču elaborat posredoval 20.8.2012, ko so pritožbeni roki že potekli.
Del zemljiške parcele, ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Ker gre v obravnavani zadevi za tri sklope solastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo le delni sklep, s katerim je odločilo o delitvi tistih zemljišč, ki so v solasti vseh udeležencev postopka. Opredeliti se bo moralo tudi do predloga pritožnice in Občine, naj tista kmetijska zemljišča, ki bi po predlagani delitvi pripadla predlagateljema, ostanejo v njuni solasti, kar bo omogočilo nadaljnjo delitev med njima, ali pa že v tej fazi postopka ocenjuje interes predlagateljev za posamezno kmetijsko zemljišče v luči njunih dosedanjih navedb in predlogov.
Iz vloge sicer izhaja, da tožeča stranka tožbo umika, ker je bila v vmesnem času poplačana, pri tem pa tožeča stranka ni navedla, kdaj je drugotožena stranka zahtevek izpolnila, zaradi česar dejstva, da je zahtevek umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti.
prodaja nepremičnin na javni dražbi – cenitev nepremičnine – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – izklicna cena
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti. Cenilec je za oceno vrednosti uporabil na donosu zasnovan način in poleg tega še način tržnih primerjav.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjene izjave sosedov - pravni naslov za posest - verjetno izkazana lastniška posest
Nesporno je, da predlagateljica v utemeljitev pogoja, ki ga določa peti odstavek v zvezi s prvo alinejo 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, predlogu v tej zadevi ni priložila kopije zemljiškoknjižnih listin, je pa priložila dve overjeni izjavi sosedov. Navedba pravnega naslova za posest v izjavi ni nujno potrebna. Izjava je ustrezna, če vsebuje navedbo konkretnih dejanskih okoliščin glede izvajanja posesti, ki verjetno izkazujejo, da tisti, ki daje izjavo, zaznava predlagatelja, da ta nepremičnino uporablja kot da je njegova in ga šteje za njenega lastnika. Konkretni izjavi, ki ju je priložila predlagateljica, vsebinsko temu nista zadostili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UZANCE
VSL0074462
URS člen 22, 23. OZ člen 103, 642, 642/3. ZPP člen 8, 213, 214, 253, 285, 357. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 17, 41, 112.
neizpolnitev pogodbe - pravne posledice neizpolnitve pogodbe - stvarne napake - dodatna koordinacija - prevzem izvedenih del - povračilo škode - gradbene uzance - materialno procesno vodstvo - dokazovanje z izvedencem - substanciranost dokaznega predloga - prekoračitev tožbenega zahtevka - pravica do enakega varstva pravic - zaslišanje priče
Pravna posledica neizpolnitve je zahtevek na izpolnitev obveznosti, pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Pri (ne)dokončanju del namreč ne gre za stvarne napake, pač pa za delno neizpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, zaradi česar pritožnikov položaj ni odvisen od pravočasnega grajanja napak in uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč je zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila.
ZIZ člen 9, 9/1, 44a, 44a/1, 44a/2, 44a/3, 44a/4, 44a/9.
sklep o razrešitvi izvršitelja – imenovanje novega izvršitelja – nedovoljena pritožba dolžnika – dopustnost pritožbe
Če dolžnik nima pritožbe zoper določitev izvršitelja v sklepu o izvršbi oziroma v naknadnem sklepu, potem tudi nima pritožbe zoper izpodbijani sklep, katerega obvezna sestavina je določitev novega izvršitelja, čeprav pritožba za dolžnika ni izrecno izključena.
prodaja nepremičnin – prodajna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – cenitev brez ogleda – nesodelovanje stečajnega dolžnika – pritožba ločitvenega upnika
V stečajnem postopku je kljub nesodelovanju dolžnika treba prodati vse premoženje, ki sodi v stečajno maso, iz tega pa se nato poplačajo upniki, kar je tudi namen vsakega stečajnega postopka. Nesodelovanje stečajnega dolžnika pa nikakor ne pomeni, da nepremičnine sploh ni mogoče oceniti.
Upnik v postopku prisilne poravnave lahko kadarkoli umakne svojo prijavo terjatve ali njen del, insolventni dolžnik pa mu tega ne more preprečiti in bi bilo kaj takega tudi nedopustno. Smiselna uporaba ZPP za obravnavani primer narekuje tako ravnanje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa – če upnik umakne svojo prijavo terjatve ali njen del, se postopek preizkusa ustavi.
lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - subsidiarna narava ZLNDL - pridobitev lastninske pravice na podlagi posebnega zakona - različni upravičenci lastninske pravice in pravice uporabe - sporazum o tem, kdo je dejanski lastnik
V primeru, ko je upravičenec do lastninske pravice na podlagi specialnega predpisa drug subjekt in ne tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice uporabe, je "avtomatična" vknjižba po ZLNDL nezakonita in jo je mogoče izpodbijati z izbrisno tožbo. Tak nezakonit vpis pa je glede na konkretne okoliščine te zadeve, mogoče preprečiti že v zemljiškoknjižnem postopku, ki je sicer strogo formalne narave.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 128, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 371, 371/9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1.
nadomestilo upravitelja za razdelitev – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – znesek kupnine
Znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek, ki ostane po odštetju zneska stroškov od zneska kupnine. Masa, ki je predmet razdelitve in od katere se odmeri nagrada, torej ni znesek kupnine in drugo dobroimetje, npr. iz izterjanih terjatev, temveč je znesek, ki ostane po odštetju stroškov.
V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneskov kupnin, izterjanih zneskov in drugih plačil v stečajno maso.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073879
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 411, 411/1, 411/3. ZIZ člen 272.
predodelitev otroka – začasna odredba – nevarnost nastanka škode –vročitev listin, pridobljenih s strani sodišča – kršitev načela kontradiktornosti
Listin, ki jih sodišče samo pribavlja od pristojnih organov (npr. CSD), se strankam ne vroča posebej, še zlasti ne v nujnih postopkih, kakršen je obravnavani. Stranke imajo namreč možnost, da same vpogledajo v spis oziroma v listino. S takšnim postopanjem sodišče ni kršilo načelo kontradiktornosti postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059837
OZ člen 619, 643, 659, 656, 659/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – fiksna cena – klavzula ključ v roke – dokazna ocena – stroški postopka – nagrada za narok
Med pravdnima strankama je bila dogovorjena fiksna cena 12.000,00 EUR. Tak dogovor ima enake učinke kot določitev cene v gradbeni pogodbi s klavzulo „ključ v roke“. Kljub temu, da se je predvidena cena fasade zaradi naknadne spremembe barve povečala za 3,4%, tožnik do dodatnega plačila zaradi spremembe barve ni upravičen. Izvajalec bi bil upravičen zahtevati spremembo cene, če bi se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 % višja.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT je odvetnik upravičen do ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je bilo dejansko opravljenih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poziv nazaj na delo – reintegracijski – reparacijski zahtevek
Tožena stranka je tožnika med sodnim postopkom pozivala nazaj na delo, vendar se na poziv ni odzval. Navedeno ni razlog za priznanje obstoja delovnega razmerja vključno s plačo le do dneva (prvega) poziva na delo. Tožena stranka je namreč imela možnost, da v postopku na prvi stopnji pripozna tožbeni zahtevek, tako glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot glede reparacijskega in reintegracijskega zahtevka, vendar tega ni storila. Le če bi tako ravnala in vzpostavila stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku, bi imel poziv na delo tožniku, če se nanj ne bi odzval, zanj škodljive posledice. V času, dokler je tekel sodni spor, pa tožnik ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ni bil zavezan upoštevati zahtev delodajalca oziroma njegovih pozivov na delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Delodajalec mora v izredni odpovedi konkretizirati kršitev delovnih obveznosti in znake kaznivega dejanja, ki jih vsebuje takšna kršitev, pri čemer ni odločilno, da delodajalec tudi točno določi kaznivo dejanje po določbah KZ-1. Sodišče ni vezano na kazenskopravno kvalifikacijo dejanja v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
ZDR člen 18, 18/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 32.
predsednik uprave – odpoklic – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – delodajalec – pravna oseba - zastopanje
Po določbi 18. člena ZDR v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Tožnik v času postopka in podaje izredne odpovedi ni bil več predsednik uprave, ker je njegov mandat prenehal z odpoklicem, zato je bil njegov položaj enak položaju vseh drugih zaposlenih delavcev. To pa pomeni, da bi mu glede na citirano določbo ZDR izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko podal le novi začasni predsednik uprave, kot zastopnik tožene stranke, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Ker je izredno odpoved podala neupravičena oseba, je izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita
skrbnik za posebni primer – pasivna legitimacija - zastaranje
Skrbnik za poseben primer izpolnitve ne more zahtevati v svojem imenu in svoj račun, kot je to tožnik storil v konkretnem primeru, ampak lahko kot tožniki nastopijo le dediči denacionaliziranega premoženja.
Glede na to, da so odgovori izvedenca kratki, bolj ali manj pavšalni in da niso podkrepljeni s kompleksnimi in strokovnimi argumenti, je sodišče za izdelavo dopolnitve pravilno prisodilo nagrado za zahtevno mnenje.
Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.