V primeru izjav, ki so jih na Centru za socialno delo N. dali obdolženi, oškodovanka in njena mati, ne gre za izjave, ki bi jih bilo treba izločiti ob smiselni uporabi 2. odst. 83. člena ZKP.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tožbeni zahtevek
Tožnica je v obravnavanem primeru predlagala izdajo začasne odredbe, ki je po svoji vsebini ureditvena - regulacijska začasna odredba, ki ne služi zagotovitvi možnosti kasnejše izvršbe, ampak začasni ureditvi spornega razmerja med strankama do dokončne rešitve sodnega postopka. Pri regulacijski začasni odredbi pa ne gre za ukrep zavarovanja, ki ne bi bil z ničemer vezan na tožbeni zahtevek, saj mora biti predlagana začasna odredba povezana s spornim razmerjem, ki naj se začasno uredi.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2-3, 339, 339/2-3.
sodna pristojnost - kršitev določb postopka
Zadeva, ki jo je obravnavalo izvršilno sodišče, ne spada v sodno pristojnost. V obravnavanem primeru je podana upravna pristojnost, saj je bila izvršba predlagana na podlagi upravne odločbe, pravnomočnega in izvršilnega sklepa o stroških postopka samostojne službe za komunalni nadzor M. o.K. z dne 18.1.2001, na premičnine dolžnika.
1.Dolžnikov komentar, uokvirjen skupaj z izrekoma prvostopenjske in drugostopenjske sodbe predstavlja sporočilo bralcu,da sta sodbi sporni, čeprav je bil namen objave, kot jo je sodišče naložilo dolžniku, ta, da se seznani ljudi o neresničnosti toženčevih izjav o tožniku oziroma, da je toženec tožnika neutemeljeno žaljivo obdolžil.
2.V tej fazi postopka ni mogoče očitati zlorabe instituta sodnih penalov s tem, da bi se njegov nedenarni zahtevek spremenil v nedogled trajajočo denarno obveznost. Upnik je namreč predlagal izterjavo sodnih penalov za prvih dvajset dni po poteku dodatno določenega roka za izpolnitev nedenarne obveznosti.
Pravica stranke do spoštovanja načela kontradiktornosti v zvezi z izvedbo dokazov izhaja iz ureditve v ZPP. V skladu z določbo 239. čl. ZPP se priči lahko postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo.
Poročilo tožnici ni bilo izročeno in z njim ni bila seznanjena, kljub temu pa je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo prav nanj. Tožnica je tako lahko šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pojasnila, da so podatki v poročilu CSD posledica napačno razumljene vsebine informativnega razgovora.
V konkretni zadevi so po materialnem pravu dediči enotni in nujni sosporniki, saj so v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj razpolagajo s pravicami. Posledica sodbe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine bi bila namreč enaka posledici njihovega akta razpolaganja, posamezni sodedič pa take pravice razpolaganja nima, ne more biti tožen, nujno potrebna je enotna skupna tožba. Ker je torej tožnik tožil le nekatere od sodedičev, in ne vseh nujnih sospornikov, je tožena napačna stranka, tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine zato ni bila sklepčna.
ZTLR člen 20, 23, 24, 25, 33, 20, 23, 24, 25, 33. SPZ člen 48, 48.
dogovor o skupni gradnji - spojitev
Toženec ni uspel dokazati obstoja dogovora o skupni gradnji, ki bi bil podlaga za pridobitev solastninske pravice, zato nima stvarnopravnega zahtevka do tožnika iz te podlage. Toženec niti ne more uveljavljati priznanja solastninskega deleža na podlagi spojitve oziroma pomešanja po 23. čl. ZTLR in tudi ne gre za gradnjo na tujem svetu. Z vlaganji (vzdrževalnimi in adaptacijskimi deli) ni nastala nova stvar, saj se ni spremenila identiteta stavbe, toženec pa je vedel, da vlaga v tujo stvar, saj je za vsako vlaganje pridobil soglasje tožnika.
Vlaganja posameznega zakonca brez soglasja drugega po prenehanju skupnosti v nepremično premoženje, ki je skupno premoženje zakoncev, na višino deležev načeloma ne more vplivati.
Okoliščina, da je le eden od zakoncev plačal kupnino oz. del kupnine za nakup določene stvari, pridobljene v času skupnosti, sama po sebi ne kaže na večji prispevek, skupno premoženje je namreč celovit materialnopravni pojem. Če pa je odplačal pretežni del kupnine (kreditov) po prenehanju skupnosti, ima lahko za presežek le obligacijski zahtevek do drugega zakonca.
1.Za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjeni vsi elementi civilnega odškodninskega delikta - poleg škode tudi protipravnost in vzročna zveza med ravnanjem organa ali odgovorne osebe in njenim nastankom.
2.Ministrstvo je tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS zavrnilo. Pojma protipravnega ravnanja upravnih organov oz. delodajalca, ni mogoče enačiti z razlogom, zaradi katerega je bila kasneje, po odločbi Ustavnega sodišča, odpravljena sodba Vrhovnega sodišča in odločba ministrstva, in je nato tožnik pridobil državljanstvo Republike Slovenije.
Ne drži pritožbeni očitek, da je bilo kršeno načelo prepovedi obrestnega obrestovanja od 5.8.1995 dalje, saj se zakonske zamudne obresti obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003.
V obdobju, za katero dolžnik očita napačno obračunane zakonske zamudne obresti (od 5.8.1995 dalje do 2003) so se torej zakonske zamudne obresti obračunavale na konformni način in ne držijo trditve dolžnika v pritožbi, da za obdobje po 5.8.1995 ne obstajajo zakonske podlage za to, da se ne upošteva zakonska prepoved obrestnega obrestovanja, ki ga vsebuje konformni izračun obresti, saj se zakonske zamudne obresti obračunavajo na konformni način vse do 28.6.2003, ko je pričel veljati sedaj veljavni Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).
ZZZDR člen 51, 51. ZD člen 210, 212, 212/1, 213, 213/1, 210, 212, 212/1, 213, 213/1.
obseg zapuščine - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo
Manj verjetna je pravica dediča, ki trdi, da v zapuščino predmetno stanovanje ne spada, saj je kot zemljiškoknjižna lastnica v zemljiški knjigi vpisana zapustnica.
Ker glede na dosedaj zbrane podatke v spisu ni mogoče zanesljivo odločiti, katera stranka je primernejša za varstvo in oskrbo otroka in ker je trenutno za otroka primerno poskrbljeno, razloga za izdajo začasne odredbe ni. Trenutno M.B. za svoja otroka skrbi ustrezno njuni starosti, pri tem pa so mu v pomoč njegovi sorodniki, ki živijo na istem naslovu. S CSD Ž. dobro in redno sodeluje ter se drži dogovorjenega, česar pa ni mogoče govoriti za obdobje, ko je družina živela skupaj na naslovu v S. in kot izhaja iz poročila CSD S. sta prej dogovore kršila oba starša.
začasna odredba - razmerja med starši in otroci - nadzor
V tem trenutku je najustreznejša rešitev ta, da so stiki med otrokom in očetom zagotovljeni, da pa ti zaradi ponovne vzpostavitve zaupanja med očetom in hčerko začasno potekajo pod nadzorstvom strokovne delavke.
ZZK/95 je na podlagi 149. čl. začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu, torej 16.7.1995. Tožnik je izbrisno tožbo vložil 11.1.2003 v času veljavnosti tega zakona. Pravdni postopek, v katerem je bila ugotovljena ničnost darilne pogodbe, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice drugega toženca, je bil pravnomočno končan v letu 2002, kar pomeni, da je za odločitev o tožbenem zahtevku tožnika mogoče uporabiti le določbe ZZK/95 in ni res, da je s tem, kršeno ustavno načelo o prepovedi retroaktivne veljave zakona.
V istem izreku naložiti toženi stranki izpolnitev obveznosti enkrat v paricijskem roku 8 dni, takoj zatem pa v 24 urah, je nesmiselno. Ko pa je v motenjskem sporu izdana končna odločba, se primeri, ki jih rešujejo sodišča sicer med postopkom z začasnimi odredbami, lahko rešijo v okviru določbe 428. čl. ZPP, to je s skrajšanim izpolnitvenim rokom in z odločitvijo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
ZD člen 132, 133, 133/4, 135, 132, 133, 133/4, 135.
odpoved dediščini
Dediščina preide s trenutkom smrti na zapustnikove dediče, toda do konca zapuščinske obravnave se lahko dedič dediščini odpove in s tem ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema.
ureditev meje - spornost meje - lastnina - nepravdni postopek - pravdni postopek
Ni bilo podlage za odločanje o ureditvi meje po kriteriju močnejše pravice, saj se dejansko stanje o odločilnih okoliščinah pridobitve lastninske pravice na sporni mejni površini sploh ni ugotavljalo.
Utemeljena je pritožbena graja, ki se nanaša na prepoved obrestnega obrestovanja. Tožnik je namreč od obračunanih pogodbenih obresti zahteval še zakonite zamudne obresti za čas od zapadlosti dolga po posojilnih pogodbah do vložitve tožbe. Pripisovanje pogodbenih obresti k glavnici in obrestovanje tako povečane glavnice torej ni dovoljeno.