• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sklep I Cp 4774/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSL51197
    ZTLR člen 5, 42, 5, 42. ZOR člen 133, 200, 133, 200. URS člen 72, 72. ZVO člen 5, 5.
    imisija - pravica do zdravega življenjskega okolja - vir nevarnosti - odškodnina za negmotno škodo
    Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno pravno izhodišče, ko

    se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbo 5. člena ZTLR, ki kot

    mejna kriterija, ki razločujeta dopustne imisije od nedopustnih,

    določa otežkočeno uporabo nepremičnin zaradi dima, neprijetnih

    vonjav, toplote, saj in podobnih dejavnikov čez mero, ki je glede na

    naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere običajna

    ali ki povzroča znatnejšo škodo. Sodno varstvo, ki ga zahtevata

    tožnika z negatornim tožbenim zahtevkom, ima nadalje svojo pravno

    podlago v določbi 42. člena ZTLR, ki predvideva pravovarstveni

    zahtevek na prenehanje opisanih vznemirjanj, v primeru nastanka škode

    pa tudi uveljavitev ustreznega odškodninskega zahtevka, pri čemer je

    tudi mogoč zahtevek za povrnitev negmotne škode tudi zaradi kršitve

    pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,

    katero zatrjujeta v konkretnem primeru tudi tožnika. Sodišče prve

    stopnje je nadalje našlo tudi ustrezen pravni okvir za dajatveni

    tožbeni zahtevek na odstranitev gnojne jame in prašičev v določbi

    133. člena ZOR, ki omogoča prizadetemu, da zahteva od imetnika vira

    nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb

    večja škoda, ter se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje

    ali škodna nevarnost, če nastanka vzmenemirjanja ali škode ni mogoče

    preprečiti z ustreznimi ukrepi. Navedene pravne podlage je tako glede

    opustitvenega zahtevka - na prenehanje vznemirjanj, ki jih po

    trditvah tožečih strank predstavlja smrad, ki izvira iz gnojne jame

    in prašičev toženih strank, kot tudi glede dajatvenega zahtevka - na

    odstranitev navedenih virov smradu mogoče uporabiti v spornem primeru

    kot ustrezno zgornjo premiso na ugotovljene pravno odločilne

    okoliščine. Kot že zgoraj omenjeno pa ima odškodninski zahtevek

    tožnikov pravno podlago tudi v že omenjeni ustavni določbi.

    Vendar pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru nepravilno

    ugotavljalo pravno odločilna dejstva, to pa je predvsem - kot je

    razvidno iz dosedaj nanizane pravne ureditve, ali zatrjevani smrad,

    ki predstavlja imisijo, presega krajevno običajne meje in nadalje ali

    je škoda, ki jo tožnika zatrjujeta pogojena s smradom, ki presega

    normalne meje oziroma še dopustno obremenitev.

     
  • 62.
    VSK sodba I Cp 1438/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01452
    ZOR člen 99, 270, 274, 99, 270, 274.
    razlaga pogodbe - pogodbena kazen - namen pogodbenikov
    Da bi bila pogodbena volja drugačna, kot je zapisana v avtorski pogodbi, se ni nikoli med postopkom zatrjevalo, zato je bila razlaga pogodbe v tem sporu samo problem uporabe prava in ne problem ugotavljanja dejanskega stanja. Iz zapisane pogodbe je bil skupen namen pogodbenikov jasen. Če je bila pogodbena volja toženca drugačna, kot je zapisana, pa bi moral toženec na to razliko med izjavljeno in dejansko voljo pravočasno opozoriti, saj bi sodišče raziskovalo, ali je skupen namen pogodbenikov drugačen kot je bil izjavljen v pisni pogodbi samo, če bi se zatrjevalo, da so pogodbena določila kakorkoli sporna.

     
  • 63.
    VSL sodba I Cpg 1305/2003
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06232
    Dunajska konvencija člen 1, 1a, 7, 40, 49/1, 49/1a, 78, 81. .
    konvencija
    Za materialnopravno presojo predmetnega kupoprodajnega odnosa pridejo

    upoštev določbe Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga z

    dne 11.4.1980 (v nadaljevanju Dunajska konvencija). Po določbi 1.a)

    točke 1. člena te konvencije se le-ta uporablja za pogodbe o prodaji

    blaga, sklenjene med strankami, ki imajo svoje sedeže na ozemlju

    različnih držav, če so te države države pogodbenice. Tožeča stranka

    ima sedež v NEMČIJI, tožena stranka pa v REPUBLIKI SLOVENIJI obe

    državi pa sta državi pogodbenici.

     
  • 64.
    VSL sklep III Cp 5539/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48585
    ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebni stroški - izvršitelj
    Upnik ima možnost zahtevati, da o pravilnosti izvršiteljevega

    obračuna odloči sodišče, če z njim ne soglaša. Če te možnosti upnik

    ne izkoristi, mora stroške izvršitelja, ki niso bili potrebni za

    izvršbo, nositi sam, saj mu je dolžnik na podlagi 5. odst. 38. čl.

    ZIZ dolžan povrniti le potrebne stroške.

    Kateri izvršiteljevi stroški so bili potrebni, pa lahko sodišče

    ugotovi le na podlagi izvršiteljevega poročila in obračuna. To

    pomeni, da mora biti iz poročila in obračuna jasno razvidno, kdaj je

    posamezen strošek nastal, v kakšni višini in količini in zakaj je bil

    potreben.

     
  • 65.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 66.
    VSK sodba Kp 354/2005
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01576
    KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2.
    lahka telesna poškodba
    Poprejšnji udarec s kolenom v obraz, čemur je posledično sledila motnja zavesti in brcanje na tleh ležečega oškodovanca, gotovo predstavlja način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.

     
  • 67.
    VSL sodba I Kp 666/2005
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22709
    KZ člen 203, 203/1, 203, 203/1, 203, 203/1.
    neplačevanje preživnine
    Samo dejstvo, da je bil zoper obdolženca v avgustu leta 2004 vložen

    predlog za izvršbo in zavarovanje, ter da je bil nato tudi dejansko

    izdan sklep o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega je bil

    oškodovanec poplačan tudi za preživninske obroke, ki so predmet tega

    kaznivega dejanja, obdolženca ne ekskulpira odgovornosti za kaznivo

    dejanje. Neplačevanje preživnine po I. odst. 203. člena KZ stori,

    kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan

    preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti

    določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Ker obdolženi za

    oškodovanca preživnine, ki je določena z izvršljivim dogovorom Centra

    za socialno delo Trebnje z dne 2.3.1994, ni plačeval, čeprav bi jo

    glede na to, da je zaposlen, zmogel, je izpolnil znake kaznivega

    dejanja in sama uspešnost ali neuspešnost izvršbe na to ne vpliva.

     
  • 68.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 69.
    VSK sodba I Cp 1562/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01516
    ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - priposestvovanje služnosti
    Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

     
  • 70.
    VSL sklep II Cp 4738/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSL51723
    ZZZDR člen 211, 212, 211, 212. ZPP člen 76, 76/1, 81, 82, 76, 76/1, 81, 82.
    stranka - skrbnik za poseben primer
    Obstoj fizične osebe je absolutna procesna predpostavka tudi v

    nepravdnem postopku. Če fizična oseba ni več živa, nima sposobnosti

    biti stranka (člen 76/1 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

    Skrbnik za poseben primer v smislu določb ZZZDR na mesto neobstoječe

    - mrtve osebe ne more vstopiti niti kot materialnopravni zavezanec

    niti kot njegov procesni zastopnik in tudi ne kot zastopnik neznanih

    dedičev. Začasnega skrbnika lahko postavi sodišče le v uvedenem

    zapuščinskem postopku v skladu z določbo 131. člena ZPP.

     
  • 71.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 72.
    VSL sklep II Cp 4961/2005
    14.12.2005
    nepravdno pravo - civilno procesno pravo
    VSL51017
    ZNP člen 175, 175/3, 175, 175/3. ZPP člen 163, 163/3, 163, 163/3. OZ člen 307, 307.
    sodni depozit - stroški postopka
    V skladu z določbo 307. člena OZ nosi stroške veljavne in

    nepreklicane položitve, kolikor presegajo stroške izpolnitve, upnik.

    Zato mora tudi v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita stroške

    sodnih taks načeloma nositi upnik in ne dolžnik, ki pa je kot

    predlagatelj postopka zavezanec za plačilo sodnih taks (prvi odstavek

    3. člena ZST). Povrnitev teh stroškov pa lahko zahteva od upnika,

    vendar najkasneje v predlogu za sprejem denarnega zneska v sodni

    depozit (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

     
  • 73.
    VSL sklep I Cp 6006/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51192
    ZIZ člen 272, 272.
    regulacijska začasna odredba
    Kadar predlagatelj zahteva začasno odredbo med pravdnim postopkom,

    mora biti ta začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo vtožuje.

    Začasna odredba z nadomestitvijo soglasja toženca za priključitev na

    vodovod ni v zvezi z zahtevkom na ugotovitev obsega in deležev na

    skupnem premoženju, zato tudi kot regulacijska začasna odredba v tem

    postopku ni dopustna.

     
  • 74.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 75.
    VDS sodba Psp 645/2004
    14.12.2005
    pokojninsko zavarovanje
    VDS03661
    ZZZDR člen 12, 13, 12, 13. ZPIZ-1 člen 113, 114, 113, 114.
    pokojninsko zavarovanje - vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost
    Če je zakonska zveza razvezana, bivša zakonca pa po razvezi še

    nadalje prebivata skupaj v odnosu, ki je v bistvu enak tistemu,

    zaradi kakršnega je prišlo do razveze zakonske zveze, se v

    postopku za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne more

    priznati obstoj izvenzakonske skupnosti, ki bi imela pravne

    posledice na področju pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja. Zatrjevana izvenzakonska skupnost je po vsebini

    taka, kot je bila zakonska zveza, ki je bila razvezana zaradi

    nevzdržnosti, ker ni bilo več temeljev iz 13. čl. ZZZDR. Iz

    razvezane zakonske zveze pa ima preživeli zakonec pravico do

    vdovske pokojnine samo, če ima pravico do vdovske pokojnine po

    sodni odločbi oz. po sporazumu in jo je užival do smrti

    zavarovanca (113. čl. ZPIZ-1).

     
  • 76.
    VSL sklep I Cp 1792/2004
    14.12.2005
    obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo
    VSL51201
    SZ člen 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28, 22, 24, 26, 28.
    upravnik - sklepanje poslov s tretjimi - odgovornost upravnika za kvaliteto izpeljave posla
    Pri sklepanju poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in

    za račun etažnih lastnikov in je pooblaščen tako po pogodbi med

    solastniki kot po Stanovanjskem zakonu, da razdeli te stroške med

    solastniki. Upravnik pa ne odgovarja za kvaliteto izpeljave posla

    tretje osebe solastnikom.

     
  • 77.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • 78.
    VSL sklep II Cp 4696/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51001
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
    Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

    tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

    dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

    tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

    zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

    nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

    dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

    sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

     
  • 79.
    VSK sklep I Cp 1491/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01517
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    zavrženje tožbe - izbris iz sodnega registra - pravdna stranka - prenehanje družbe
    Tožena stranka kot pravna oseba ne obstaja več. Izbris je bil za obe toženi stranki objavljen v Uradnem listu. Ta objava je namenjena vsem upnikom, ki imajo odprte terjatve do izbrisanih družb, da te terjatve lahko v enoletnem prekluzivnem roku uveljavljajo proti družbenikom izbrisane družbe.

     
  • 80.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>