ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
V obravnavani zadevi izvedenec v stroškovniku ni dokazal, da bi zbral in proučil obvezno dodatno dokumentacijo po 2. točki I. odstavka 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je ovrednoteno z 200 točkami, ko jih je zahteval izvedenec. Prav tako ni utemeljil svojega zahtevka glede višine priglašenih točk za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s I. odstavkom 47. člena Pravilnika. Naloga izvedenca je, da glede na določbe Pravilnika izkaže utemeljenost priglašenih stroškov in nagrade že v samem izvedenskem mnenju oz. v stroškovniku.
ZGD člen 436, 436/1, 437, 450, 436, 436/1, 437, 450. OZ člen 51, 51.
izstop iz družbe - notarski zapis
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, kot zatrjuje pritožba. Iz določbe 45. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register izhaja, da se predlogu za vpis pogodbenega izstopa družbenika na podlagi prvega odstavka 436. člena ZGD priloži ustrezna izjava o izstopu, dana v skladu z določbami družbene pogodbe.
ZKP člen 345, 345/1, 352, 352/1, 345, 345/1, 352, 352/1.
razširitev obtožbe - zavrženje
Ker po končani preiskavi okrožni državni tožilec ni odstopil niti od
pregona zoper obtoženca ali pa vložil obtožbe zoper njega, ampak je
za isti historični dogodek, za katerega je tudi zoper obtoženca tekla
preiskava, vložil obtožnico le za soobtoženega, tako ni bilo nobene
podlage, da je tožilec po pravnomočnosti obtožnice in že opravljenih
glavnih obravnavah obtožbo razširil tudi za kaznivo dejanje na
tistega obtoženca, zoper katerega je tekla le preiskava in po
opravljeni preiskavi obtožni akt zoper njega ni bil vložen. Obtožba
je bila tako na glavni obravnavi razširjena v nasprotju z določbo I.
odst. 345. čl. ZKP, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob obravnavi
pritožbe obtoženčevega zagovornika ravnalo po določbi 393. čl. ZKP,
sodbo v tem delu razveljavilo in obtožnico po 1. tč. I. odst. 352.
čl. ZKP zavrglo, ker ni legalne obtožbe upravičenega tožilca.
Sodna praksa je enotna o tem, da predhodni predlog pravobranilstvu po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, v postopku pred sodišči ni procesna predpostavka.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/6, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/6.
oprostitev plačila sodne takse
Tožnik, ki živi sam in po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje
preživlja le sebe, je tudi po presoji pritožbenega sodišča zmožen
plačati sodne takse v tej pravdni zadevi, brez da bi bila s tem
občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. To mu omogoča
predvsem dovolj visok osebni dohodek (136.818,78 SIT neto mesečno),
pa tudi vrednost spornega predmeta, zaradi katere zneski sodnih taks
v tej zadevi niso posebno visoki (sodna taksa za tožbo znaša
21.706,00 SIT). Tožnik svojih pritožbenih navedb o tem, da sodnih
taks ni zmožen plačati zaradi visokih stroškov preživljanja, ni z
ničemer izkazal, nadpovprečno visokih stroškov preživljanja pa pred
sodiščem prve stopnje ni niti zatrjeval.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost - izvršljivost
Notarski zapis je primeren za izvršbo, če iz njega izhajajo poleg upnika in dolžnika tudi višina denarne obveznosti dolžnika ter čas njene izpolnitve oziroma zapadlost obveznosti.
Če dejstvo neplačevanja kreditnih obveznosti ni sporno, zapadlost terjatve dokazuje notarski zapis, v katerem je bila med strankama dogovorjena zapadlost celotnega kredita v primeru neplačila enega mesečnega obroka.
ZOR člen 360, 379, 360, 379. ZNNZ člen 59, 60, 60/1, 60/2, 60/3, 59, 60, 60/1, 60/2, 60/3.
odškodnina - zastaranje
Zahteva za odločitev pravične odškodnine za nacionalizirano gradbeno
zemljišče ne zastara. Lahko zastara le izterjava s sodno odločbo ali
poravnavo že določene odškodnine za nacionalizirano nepremičnino.
KZ člen 25, 218, 218/1, 218/3, 25, 218, 218/1, 218/3.
kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - sostorilstvo
Čeprav gre načeloma pri kaznivem dejanju izsiljevanja za tako imenovano osebno kaznivo dejanje, kjer je sila ali grožnja uperjena zoper osebno integriteto določene osebe, ni izključena možnost izvršitvene oblike, uperjene hkrati zoper več oseb, pri kateri pa ne gre za toliko kaznivih dejanj kolikor je teh oseb, temveč gre le za eno samo kaznivo dejanje. Prepletenost medsebojno izkazanih ravnanj obeh obtoženih in njuno hkratno, istočasno delovanje zato povsem opravičuje pravno opredelitev njunega ravnanja kot enega samega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odst. 218. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Ravnanje obeh obtožencev namreč ne kaže takšnih značilnosti, ki bi omogočale njegovo opredelitev kot posebej surovo in poniževalno. Ni videti v čem bi to ravnanje odstopalo od siceršnje sile in resne grožnje, ki se zahteva za obstoj tega kaznivega dejanja po 1. odst. 218. člena KZ. Praviloma bo že vsaka sila in grožnja v smislu zakonskega znaka po 1. odst. 218. člena KZ, vsebovala določeno mero surovosti in celo poniževalnosti, vendar pa se za opredelitev v smislu 3. odst. 218. člena KZ zahteva določeno višjo stopnjo in intenziteto, ki bi se lahko izkazovala npr. v daljšem časovnem trajanju takšnega ravnanja, v posebnih oblikah nasilnega izživljanja, izrabljanju določenih osebnih razmerij med oškodovanci, zoper katere se izvaja nasilje oz. grožnja (npr. starši - otrok, varuh - varovanec). Prav zaradi že zgoraj opredeljenega ravnanja obeh obtoženih kot skladnega, skupnega in v tem okviru istočasnega ter z zahtevami po izročitvi denarja, uperjenega zoper obe oškodovanki, je bilo dejanje dokončano takoj, ko je katera od njiju izpolnila, četudi le delno, izraženo zahtevo obtožencev.
Po presoji pritožbenega sodišča je iz jezikovnega in logičnega pomena
tega besedila sodne poravnave potrebno zaključiti, da določilo "vse
do vključno 1.12.2003" ne pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih
obresti od posameznih dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti
upnikove terjatve iz te sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da
bi stranki v poravnavi časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti
od dolgovanih zneskov, pri tem pa ne bi določili roka, do katerega je
dolžnik v izogib prisilni izvršbi dolžan plačati upnikovo terjatev.
Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi
prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v tej
izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21. člena
ZIZ neizvršljiva.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK01454
KZ člen 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1. ZKP člen 407, 407/1, 407, 407/1.
enotna kazen - stek kaznivih dejanj
Res je sicer, kar v pritožbi navaja obsojenec, da je mogoče enotno kazen po določbah 1. odst. 407. čl. ZKP izreči tudi v primeru, če je bila kazen iz ene pravnomočne sodbe že prestana, vendar pa samo takrat, če je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odst. 48. čl. KZ, to je, da je bilo obsojencu v poznejši sodbi sojeno za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji sodbi, ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni zapora.
ugotovitvena tožba - tožba na nedopustnost izvršbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba tretje in potrjen napotitveni sklep sodišča prve stopnje, vročen tožeči stranki, in ne že od dneva njegove izdaje.
Ker ugovori tožeče stranke kot tretje v izvršilnih zadevah niti ob vložitvi tožbe niti ob odločanju prvostopenjskega sodišča niso bili pravnomočno zavrnjeni, ta ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da je izvršba na sporne premične stvari nedopustna. Tožeča stranka za vložitev takšne tožbe torej ni imela podlage niti v določbi 3. odst. 65. člena ZIZ, niti v napotitvenem sklepu (ki se nanaša le na drugo toženo stranko), in ker tudi ni izkazala, kakšen pravni interes naj bi imela z vložitvijo predmetne tožbe zoper prvo in tretje toženo stranko, je njena tožba zoper prvo in tretje toženo stranko nedopustna.
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 67, 67/3, 67, 67/3. SPZ člen 142, 142. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
vpis hipoteke - stranka postopka - pravna oseba
Podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. čl. ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke. Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3. odst. 67. čl. ZPP. Premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena.
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede enega od predlaganih dokazov ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, v obravnavanem primeru pa tudi ni prišlo do kršitve na področju dejanskega stanja. Izvedba tega dokaza na odločitev namreč ne bi mogla vplivati (tudi, če bi se izkazalo, da so vse trditve pod točko 1 tožbe, resnične).
Okoliščina, da naj bi preostali znesek dolžnik poravnal naknadno, za zemljiškoknjižni postopek ni pomembna, saj jo bo dolžnik moral uveljavljati v izvršilnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč dovoli izbris zaznambe izvršbe šele na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris.
Primarno se mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes in le, če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oz. solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti in le če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar oz. stvari, sodišče odloči, da to stvar dobi
Sodišče mora pri določanju načina uporabe stvari v solastnini upoštevati interese posameznih udeležencev. Drži tudi, da v skupno stvar ni mogoče vlagati brez soglasja vseh solastnikov. V obravnavanem primeru nasprotni udeleženki večja vlaganja s sklepom sodišča niso dovoljena, temveč le zasilna usposobitev prostorov za bivanje, ki gre v celoti v njeno breme.