dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.
novi ZDR - izredna odpoved PZ - kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz DR, ki ima znake kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi
1. Pisno soglasje tožnice, da se dolgovani znesek iz vzetega inkasa pobota s plačilom regresa za letni dopust in plačo, ne pomeni priznanja o krivdnem ravnanju, zato tega soglasja ni mogoče šteti za seznanitev delodajalca s kršitvijo in storilcem. Rok za podajo izredne odpovedi zato teče od podaje zagovora dalje in ne od podaje tega soglasja. 2. Sodišče pri presoji odpovednega razloga po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja iz odpovedi PZ, saj lahko v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem opredeli kršitveno ravnanje delavca z odgovarjaločim drugim kaznivim dejanjsm.3. Če gre za izredno odpoved PZ zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse zanake kaznivega dejanja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), teče 15-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi PZ od zagovora delavca dalje in ne že od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca.
ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.
novi ZDR - izredna odpoved PZ - rok za podajo odpovedi - huda malomarnost - voznik avtobusa
Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003 lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že potekel.Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.
Glede na zastaralne roke iz 2. odstavka 110. člena ZDR, mora
delodajalec izredno odpoved PZ podati najkasneje v 15-ih dneh od
seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in
najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved
PZ. Zato je tožena stranka izredno odpoved PZ dne 24.12.2003
lahko podala le za kršitev strorjeno dne 12.12.2003, saj je v
zvezi z ostalimi kršitvami subjektivni rok za podajo odpovedi že
potekel.
Definicija "hude malomarnosti" v zakonu ni opredeljena, je pa
sodna praksa izoblikovala stališče, da gre za hudo malomarnost
takrat, ko oseba ne ravna niti s takšno pazljivostjo, kot
običajen človek. Za voznika motornega vozila, ki to dejavnost
opravlja poklicno, se pričakuje, da ravna še z večjo skrbnostjo
po pravilih stroke in običajih. Ker je tožnik kot poklicni voznik
pri vzvratni vožnji pri parkiranju avtobusa poškodoval drug
avtobus, njegovo ravnanje predstavlja ravnanje iz hude
malomarnosti in je podana izredna odpoved PZ zakonita.
ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 48/5. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
redna odpoved - procesna predpostavka - rok za vložitev tožbe
ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in
predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva
pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno
uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno
varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga
skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4.,
odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno
varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi
zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na
zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da
izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4.
odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa
neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v
zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).
Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja takoj po
podpisu PZ za določen čas in ne šele ob prenehanju delovnega
razmerja (zaradi preteka časa, za katerega je bila PZ sklenjena),
mora uveljavljati pravice po določbi 1. in 2. odstavka 204. člena
ZDR in najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu in šele
nato sodno varstvo pred sodiščem. Če delavec v času trajanja PZ
za določen čas postopa po 3. odstavku 204. člena ZDR in spor
glede nezakonitosti sklenjene PZ za določen čas po 109. členu
ZOFVI-UPB 3 sproži neposredno pred sodiščem, niso podane procesne
predpostavke za vložitev tožbe, zato se tožba zavrže.