• Najdi
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep IV Cp 6293/2005
    28.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL50809
    ZZZDR člen 4, 4/2, 6, 106, 106/1, 106/5, 4, 4/2, 6, 106, 106/1, 106/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 411, 411.
    stiki otroka s staršem - začasna odredba
    Glede na to, da stike v prvi vrsti legitimira otrokova korist, je

    možna njihova omejitev samo, če je to potrebno zaradi varovanja

    otrokove koristi.

    Pri ureditvenih začasnih odredbah je potreben restriktiven pristop,

    saj je uporaba tega pravnega sredstva pogojena z nevarnostjo, da bi v

    primeru, če bi se predlagateljev predlog na koncu izkazal za

    neutemeljenega, lahko bila, ob takšnem načinu stikov, kot jih

    predlaga predlagatelj s svojo začasno odredbo, zelo načeta ali pa

    celo porušena čustvena navezanost in povezanost otrok z materjo.

     
  • 2.
    VDS sklep Pdp 1561/2005
    23.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03417
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 22, 22/1, 22, 22/1.
    začasna odredba - redna odpoved - javni zavod
    Delavec, zaposlen v javnem zavodu (domu starejših občanov),

    katerega ustanovitelj je RS, ni javni uslužbenec, zato zanj ne

    veljajo določbe ZJU in mu je potrebno odpoved PZ podati po

    določbah ZDR.

     
  • 3.
    VSL sklep I Cpg 423/2004
    22.12.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL07217
    ZOR člen 336, 336. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
    pobot - litispendenca
    Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je tožena stranka predlagala

    združitev tega postopka s postopkom XY/200y ter v pobot ugovarjala

    del terjatve, ki se vodi v postopku XZ/200y. Predlagala torej je, da

    se prav terjatev, o kateri se vodi pravda v zgoraj navedeni zadevi

    pobota s terjatvijo tožeče stranke v obravnavani zadevi, ne da bi se

    ponovno začela pravda v zvezi s to terjatvijo, saj je predlagala

    združitev postopkov. Ker torej tožeča stranka ni želela sprožiti nove

    pravde, ne gre za litispendenco (3. odstavek 189. člena ZPP).

    Prvostopno sodišče je torej zmotno zaključilo, ko je pobotni ugovor

    tožene stranke zavrglo.

     
  • 4.
    VSL sklep I Cpg 709/2005
    22.12.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL06587
    ZGD člen 267, 267/2, 267, 267/2.
    nadzorni svet - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe
    Zahtevek predlagateljev za odpoklic člana nadzornega sveta posega v dosedanji pravni status pritožnika kot člana nadzornega sveta, ker je usmerjen v ukinitev tega pravnega položaja in se že zato nanj neposredno nanaša. Na podlagi določila 1. odstavka 30. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo tudi obravnavalo.

     
  • 5.
    VSK sodba I Cpg 169/2005
    22.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03008
    ZOR člen 939, 939.
    prometna nesreča - soodgovornost zavarovanca - izvedeniško mnenje
    Ocena sodišča prve stopnje, da je voznica F. odgovorna za nezgodo s 30 %, je utemeljena.

     
  • 6.
    VSL sklep I Cpg 1074/2005
    22.12.2005
    statusno pravo
    VSL0006646
    ZGD člen 267, 267/2, 267, 267/2. ZSDU člen 8, 8.
    nadzorni svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju - način zahtev predstavnikov delavcev - odpoklic članov - svet delavcev - pravica delavcev do soupravljanja
    ZSDU gospodarske družbe ne zavezuje k oblikovanju sveta delavcev. Po 8. členu ZSDU je izvolitev sveta delavcev namreč pravica in ne obveznost delavcev v gospodarski družbi. Delavci gospodarske družbe lahko izvolijo svet delavcev ali pa tudi ne. Ni pa v prej citiranem zakonu nobene določbe, iz katere bi izhajalo, da v primeru, če svet delavcev v gospodarski družbi ni oblikovan, taka družba oziroma da delavci v taki družbi ne morejo uveljaviti svoje ustavne pravice do soupravljanja, torej pravice imeti predstavnike v organih družbe. Zato v situaciji, kakršna je bila pri nasprotni udeleženki, ko svet delavcev ni oblikovan in ko so delavci svojo voljo, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe izrazili tako, da so na neposrednih volitvah izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet družbe, torej so jih izvolili na enak način, kot bi izvolili člane sveta delavcev, ni mogoče zaključiti, da je tako izražena volja, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe, nezakonita in pravno neučinkovita.

     
  • 7.
    VSL sklep I Cpg 1134/2005
    22.12.2005
    statusno pravo
    VSL0006639
    ZGD člen 359, 359-1, 361, 361-3, 359, 359-1, 361, 361-3. ZSDU člen 17, 17.
    nadzorni svet - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - ničnost skupščinskega sklepa - ničnost sklepa skupščine zaradi nezakonitega imenovanja predstavnika delavcev
    V ZSDU ni podlage za sklepanje, da je izjava volje delavcev gospodarske družbe, uresničiti svojo pravico, imeti delavske predstavnike v organih upravljanja družbe, nezakonita, če tako pravico uresničijo tako, da imenovanje svojih predstavnikov izvedejo na neposrednih volitvah oziroma po načinu in postopku, po katerem bi sicer izbrali svet delavcev (kandidate je predlagal reprezentativni sindikat in tudi postopek izvolitve je izvedel ta sindikat) oziroma, da delavci na tak način ne smejo imenovati delavskih predstavnikov v nadzorni svet.

     
  • 8.
    VDS sodba Pdp 1545/2005
    22.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03418
    ZDR člen 97, 97/2, 99, 99/1, 99/1-3, 113, 113/1, 97, 97/2, 99, 99/1, 99/1-3, 113, 113/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - regres za letni dopust
    Če gre za redno odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih

    razlogov, se mora delodajalec predhodno z namenom, da doseže

    sporazum, s sindikati pri delodajalcu posvetovati o predlaganih

    kriterijih za določitev presežnih delavcev (2. odstavek 97. člena

    ZDR). Delodajalec stališč sindikata ni dolžan upoštevati, mora pa

    vsaj poskušati, da pride do sporazuma. Ker se delodajalec ni

    predhodno posvetoval s sidikati, kot to zahteva 2. odstavek 97.

    člena ZDR, niti ni tožnica navedena v poimenskem seznamu z

    rezultati točkovanja, je bila odpoved PZ podana nezakonito.

    Delavec, kateremu je bila PZ odpvedana nezakonito, ima

    pravico do vseh prejemkov, ki bi jih prejel, če ne bi bilo

    nezakonite odpovedi. Zato je tožnica upravičena tudi do

    regresa za letni dopust za leto 2004 v višini minimalne

    plače, saj bi imela pravico do letnega dopusta, če ji PZ ne

    bi bila nezakonito odpovedana.

     
  • 9.
    VSL sklep I Cpg 606/2004
    22.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL07016
    ZPP člen 452, 452.
    spor majhne vrednosti
    Že poziv, ki ga je sodišče poslalo pravdnima strankama z vabilom na

    glavno obravnavo, v katerem je obe stranki hkrati pozivalo, da lahko

    v roku 8 dni predložita pripravljalno vlogo, je v nasprotju s smislom

    določbe 452. člena ZPP.

     
  • 10.
    VSK sklep I Cpg 287/2005
    22.12.2005
    nelojalna konkurenca
    VSK03010
    ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3.
    začasna odredba - nelojalno ravnanje tožene stranke - prekinitev sklenjenega zdravstvenega zavarovanja
    Gotovo je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena ob dejstvu, da je tožena stranka sama direktno obvestila tožečo stranko o 222 prekinitvah že sklenjenih zavarovanj in o tem tožeči stranki predložila ustrezne obrazce. S tem, da je do prekinitve zavarovanj zaradi nelojalnega ravnanja tožene stranke že prišlo, pa je po mnenju pritožbenega sodišča izkazan tudi nastanek težko nadomestljive škode, saj teh že prekinjenih zavarovanj ne bo mogoče znova obnoviti.

     
  • 11.
    VSL sklep II Cpg 1150/2005
    22.12.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL07019
    ZGD člen 5, 5. ZPPSL člen 4, 137, 4, 137.
    odgovornost samostojnega podjetnika - izbris iz sodnega registra - zaključek stečajnega postopka
    Dolžnik kot samostojni podjetnik je bil namreč izbrisan iz registra

    samostojnih podjetnikov na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega

    sodišča v Ljubljani, s katerim je to zaključilo stečajni postopek nad

    njim. Po zaključku stečajnega postopka pa upniki ne morejo več

    zahtevati od dolžnika kot fizične osebe, G.T., plačila terjatev, ki

    izvirajo iz njegove (nekdanje) poslovne dejavnosti. Upniki se namreč

    za tovrstne terjatve lahko poplačajo le v stečajnem postopku, če so

    bile v njem prijavljene in ugotovljene (ob predpostavki obstoja

    zadostne stečajne mase). Po zaključku stečajnega postopka dolžnik

    zanje ne odgovarja več.

     
  • 12.
    VSK sodba I Cpg 175/2005
    22.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK03009
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - ugotovitev dejanskega stanja
    S tem, ko sedaj tožeča stranka trdi, da ni šlo za račun za opravljene sejemske storitve, ampak za obračun zamudnih obresti, napada ugotovitve o dejanskem stanju pred sodiščem prve stopnje, ker pa gre za spor majhne vrednosti, to glede na določilo 1. odst. 458. čl. ZPP ni več dopustno. Kršitev, ki bi bila upoštevna v postopku o sporih majhne vrednosti, in to tudi v pritožbenem postopku, pa ni okoliščina, ki jo izpostavlja tožeča stranka v pritožbi, da namreč sodišče prve stopnje ni zaslišalo zastopnika tožeče stranke o teh dejstvih.

     
  • 13.
    VSK sklep II Cpg 176/2005
    22.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03015
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 62, 62/2.
    zatrjevanje negativnega dejstva - nastanek razmerja - dokazno breme upnika
    Dolžnik je v ugovoru izrecno zanikal nastanek pravnega razmerja z upnikom, nastanek tega razmerja pa mora dokazati upnik in ne dolžnik. Gre namreč za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega dokazno breme ne bremeni dolžnika.

     
  • 14.
    VSL sklep IV Cp 5619/2005
    21.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49786
    ZZZDR člen 132a, 132a/3, 132a, 132a/3. ZIZ člen 17, 18, 42, 17, 18, 42. ZPP člen 108, 108.
    izvršilni naslov - preživnina
    Upnica je v predlogu za izvršbo predložila le obvestilo o uskladitvi

    preživnine Centra za socialno delo Trebnje z dne 15.11.2004, ne pa

    tudi sodne poravnave, pravnomočne sodne odločbe oziroma izvršljivega

    notarskega zapisa v smislu 3. odstavka 132 a. člena ZZZDR. Podana je

    torej situacija, v kateri je upnica v predlogu za izvršbo predložila

    le eno od dveh potrebnih kvalificiranih javnih listin, na podlagi

    katerih je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih

    ugotovljena. Tak procesni položaj je bistveno podoben tistemu, pri

    katerem je predlog formalno pomanjkljiv zato, ker upnik ne predloži

    kvalificirane javne listine, ki predstavlja izvršilni naslov. Sodišče

    prve stopnje bi zato moralo s predlogom za izvršbo ravnati kot z

    nepopolno vlogo in upnico pozvati, naj nepopolno vlogo v določenem

    roku dopolni (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju

    ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

     
  • 15.
    VSK sodba Kp 78/2005
    21.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSK01432
    KZ člen 25, 218, 218/1, 218/3, 25, 218, 218/1, 218/3.
    kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - sostorilstvo
    Čeprav gre načeloma pri kaznivem dejanju izsiljevanja za tako imenovano osebno kaznivo dejanje, kjer je sila ali grožnja uperjena zoper osebno integriteto določene osebe, ni izključena možnost izvršitvene oblike, uperjene hkrati zoper več oseb, pri kateri pa ne gre za toliko kaznivih dejanj kolikor je teh oseb, temveč gre le za eno samo kaznivo dejanje. Prepletenost medsebojno izkazanih ravnanj obeh obtoženih in njuno hkratno, istočasno delovanje zato povsem opravičuje pravno opredelitev njunega ravnanja kot enega samega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odst. 218. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Ravnanje obeh obtožencev namreč ne kaže takšnih značilnosti, ki bi omogočale njegovo opredelitev kot posebej surovo in poniževalno. Ni videti v čem bi to ravnanje odstopalo od siceršnje sile in resne grožnje, ki se zahteva za obstoj tega kaznivega dejanja po 1. odst. 218. člena KZ. Praviloma bo že vsaka sila in grožnja v smislu zakonskega znaka po 1. odst. 218. člena KZ, vsebovala določeno mero surovosti in celo poniževalnosti, vendar pa se za opredelitev v smislu 3. odst. 218. člena KZ zahteva določeno višjo stopnjo in intenziteto, ki bi se lahko izkazovala npr. v daljšem časovnem trajanju takšnega ravnanja, v posebnih oblikah nasilnega izživljanja, izrabljanju določenih osebnih razmerij med oškodovanci, zoper katere se izvaja nasilje oz. grožnja (npr. starši - otrok, varuh - varovanec). Prav zaradi že zgoraj opredeljenega ravnanja obeh obtoženih kot skladnega, skupnega in v tem okviru istočasnega ter z zahtevami po izročitvi denarja, uperjenega zoper obe oškodovanki, je bilo dejanje dokončano takoj, ko je katera od njiju izpolnila, četudi le delno, izraženo zahtevo obtožencev.

     
  • 16.
    VSL sklep II Cp 6105/2005
    21.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51917
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - pogoji za izdajo pri nedenarnem zahtevku
    Začasna odredba ne more biti sredstvo, ki bi lahko preprečilo realizacijo druge sodne odločbe.

     
  • 17.
    VSL sklep III Cp 6074/2005
    21.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49789
    ZPP člen 242, 249, 242, 249.
    stroški in nagrada izvedenca
    Dolžnik sklepa o odmeri nagrade sodni izvedenki ne more izpodbijati z

    lastno dokazno oceno njenega izvedeniškega mnenja.

     
  • 18.
    VSL sklep I Cp 5852/2005
    21.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51205
    ZPP člen 76, 77, 80, 81, 81/2, 81/3, 81/5, 339, 339/1, 76, 77, 80, 81, 81/2, 81/3, 81/5, 339, 339/1.
    pravdna sposobnost - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - odpravljiva pomanjkljivost
    Če sodišče prve stopnje med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ob

    vložitvi tožbe ni bila pravdno sposobna, pa tožeče stranke ne zastopa

    zakoniti zastopnik, to avtomatično ne pomeni, da gre za

    pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti. To pomanjkljivost se da

    odpraviti s postavitvijo zakonitega zastopnika tožeči stranki kot

    pravdno nesposobni stranki. Vendar je v konkretnem primeru zaradi

    smrti tožeče stranke tudi potreba po postavitvi zakonitega zastopnika

    odpadla, saj je izrecno na stran tožeče stranke v pravdo vstopil njen

    sin, katerega pravdna sposobnost ni sporna.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cp 1534/2004
    21.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51204
    ZOR člen 997, 998, 1012, 997, 998, 1012.
    poroštvo - poroštvena izjava - vsebinska pomanjkljivost
    V poroštveni izjavi je kot porok naveden toženec, ki je označen z

    EMŠO in prebivališčem. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča

    prve stopnje, da toženec kot fizična oseba poroštva ni prevzel, ker

    je poleg njegovega podpisa še žig družbe, katere zakoniti zastopnik

    je bil in ki je kredit najela.

     
  • 20.
    VSL sklep II Cp 5374/2005
    21.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50302
    ZIZ člen 65, 65/3, 65, 65/3. ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba - tožba na nedopustnost izvršbe
    Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba tretje in potrjen napotitveni sklep sodišča prve stopnje, vročen tožeči stranki, in ne že od dneva njegove izdaje.

    Ker ugovori tožeče stranke kot tretje v izvršilnih zadevah niti ob vložitvi tožbe niti ob odločanju prvostopenjskega sodišča niso bili pravnomočno zavrnjeni, ta ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da je izvršba na sporne premične stvari nedopustna. Tožeča stranka za vložitev takšne tožbe torej ni imela podlage niti v določbi 3. odst. 65. člena ZIZ, niti v napotitvenem sklepu (ki se nanaša le na drugo toženo stranko), in ker tudi ni izkazala, kakšen pravni interes naj bi imela z vložitvijo predmetne tožbe zoper prvo in tretje toženo stranko, je njena tožba zoper prvo in tretje toženo stranko nedopustna.

     
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>