CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL50809
ZZZDR člen 4, 4/2, 6, 106, 106/1, 106/5, 4, 4/2, 6, 106, 106/1, 106/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 411, 411.
stiki otroka s staršem - začasna odredba
Glede na to, da stike v prvi vrsti legitimira otrokova korist, je
možna njihova omejitev samo, če je to potrebno zaradi varovanja
otrokove koristi.
Pri ureditvenih začasnih odredbah je potreben restriktiven pristop,
saj je uporaba tega pravnega sredstva pogojena z nevarnostjo, da bi v
primeru, če bi se predlagateljev predlog na koncu izkazal za
neutemeljenega, lahko bila, ob takšnem načinu stikov, kot jih
predlaga predlagatelj s svojo začasno odredbo, zelo načeta ali pa
celo porušena čustvena navezanost in povezanost otrok z materjo.
novi ZDR - začasna odredba - redna odpoved PZ iz krivdnega razloga - uporaba ZJU - RS kot ustanovitelj javnega zavoda - dom starejših občanov
Delavec, zaposlen v javnem zavodu (domu starejših občanov), katerega ustanovitelj je RS, ni javni uslužbenec, zato zanj ne veljajo določbe ZJU in mu je potrebno odpoved PZ podati po določbah ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 22, 22/1, 22, 22/1.
začasna odredba - redna odpoved - javni zavod
Delavec, zaposlen v javnem zavodu (domu starejših občanov),
katerega ustanovitelj je RS, ni javni uslužbenec, zato zanj ne
veljajo določbe ZJU in mu je potrebno odpoved PZ podati po
določbah ZDR.
Gotovo je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena ob dejstvu, da je tožena stranka sama direktno obvestila tožečo stranko o 222 prekinitvah že sklenjenih zavarovanj in o tem tožeči stranki predložila ustrezne obrazce. S tem, da je do prekinitve zavarovanj zaradi nelojalnega ravnanja tožene stranke že prišlo, pa je po mnenju pritožbenega sodišča izkazan tudi nastanek težko nadomestljive škode, saj teh že prekinjenih zavarovanj ne bo mogoče znova obnoviti.
Dolžnik kot samostojni podjetnik je bil namreč izbrisan iz registra
samostojnih podjetnikov na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega
sodišča v Ljubljani, s katerim je to zaključilo stečajni postopek nad
njim. Po zaključku stečajnega postopka pa upniki ne morejo več
zahtevati od dolžnika kot fizične osebe, G.T., plačila terjatev, ki
izvirajo iz njegove (nekdanje) poslovne dejavnosti. Upniki se namreč
za tovrstne terjatve lahko poplačajo le v stečajnem postopku, če so
bile v njem prijavljene in ugotovljene (ob predpostavki obstoja
zadostne stečajne mase). Po zaključku stečajnega postopka dolžnik
zanje ne odgovarja več.
novi ZDR - redna odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program - sodelovanje sindikata - regres za letni dopust
Če gre za redno odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, se mora delodajalec predhodno z namenom, da doseže sporazum, s sindikati pri delodajalcu posvetovati o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev (2. odstavek 97. člena ZDR). Delodajalec stališč sindikata ni dolžan upoštevati, mora pa vsaj poskušati, da pride do sporazuma. Ker se delodajalec ni predhodno posvetoval s sidikati, kot to zahteva 2. odstavek 97. člena ZDR, niti ni tožnica navedena v poimenskem seznamu z rezultati točkovanja, je bila odpoved PZ podana nezakonito.Delavec, kateremu je bila PZ odpvedana nezakonito, ima pravico do vseh prejemkov, ki bi jih prejel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je tožnica upravičena tudi do regresa za letni dopust za leto 2004 v višini minimalne plače, saj bi imela pravico do letnega dopusta, če ji PZ ne bi bila nezakonito odpovedana.
nadzorni svet - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe
Zahtevek predlagateljev za odpoklic člana nadzornega sveta posega v dosedanji pravni status pritožnika kot člana nadzornega sveta, ker je usmerjen v ukinitev tega pravnega položaja in se že zato nanj neposredno nanaša. Na podlagi določila 1. odstavka 30. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo tudi obravnavalo.
ZGD člen 359, 359-1, 361, 361-3, 359, 359-1, 361, 361-3. ZSDU člen 17, 17.
nadzorni svet - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - ničnost skupščinskega sklepa - ničnost sklepa skupščine zaradi nezakonitega imenovanja predstavnika delavcev
V ZSDU ni podlage za sklepanje, da je izjava volje delavcev gospodarske družbe, uresničiti svojo pravico, imeti delavske predstavnike v organih upravljanja družbe, nezakonita, če tako pravico uresničijo tako, da imenovanje svojih predstavnikov izvedejo na neposrednih volitvah oziroma po načinu in postopku, po katerem bi sicer izbrali svet delavcev (kandidate je predlagal reprezentativni sindikat in tudi postopek izvolitve je izvedel ta sindikat) oziroma, da delavci na tak način ne smejo imenovati delavskih predstavnikov v nadzorni svet.
nadzorni svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju - način zahtev predstavnikov delavcev - odpoklic članov - svet delavcev - pravica delavcev do soupravljanja
ZSDU gospodarske družbe ne zavezuje k oblikovanju sveta delavcev. Po 8. členu ZSDU je izvolitev sveta delavcev namreč pravica in ne obveznost delavcev v gospodarski družbi. Delavci gospodarske družbe lahko izvolijo svet delavcev ali pa tudi ne. Ni pa v prej citiranem zakonu nobene določbe, iz katere bi izhajalo, da v primeru, če svet delavcev v gospodarski družbi ni oblikovan, taka družba oziroma da delavci v taki družbi ne morejo uveljaviti svoje ustavne pravice do soupravljanja, torej pravice imeti predstavnike v organih družbe. Zato v situaciji, kakršna je bila pri nasprotni udeleženki, ko svet delavcev ni oblikovan in ko so delavci svojo voljo, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe izrazili tako, da so na neposrednih volitvah izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet družbe, torej so jih izvolili na enak način, kot bi izvolili člane sveta delavcev, ni mogoče zaključiti, da je tako izražena volja, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe, nezakonita in pravno neučinkovita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - regres za letni dopust
Če gre za redno odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih
razlogov, se mora delodajalec predhodno z namenom, da doseže
sporazum, s sindikati pri delodajalcu posvetovati o predlaganih
kriterijih za določitev presežnih delavcev (2. odstavek 97. člena
ZDR). Delodajalec stališč sindikata ni dolžan upoštevati, mora pa
vsaj poskušati, da pride do sporazuma. Ker se delodajalec ni
predhodno posvetoval s sidikati, kot to zahteva 2. odstavek 97.
člena ZDR, niti ni tožnica navedena v poimenskem seznamu z
rezultati točkovanja, je bila odpoved PZ podana nezakonito.
Delavec, kateremu je bila PZ odpvedana nezakonito, ima
pravico do vseh prejemkov, ki bi jih prejel, če ne bi bilo
nezakonite odpovedi. Zato je tožnica upravičena tudi do
regresa za letni dopust za leto 2004 v višini minimalne
plače, saj bi imela pravico do letnega dopusta, če ji PZ ne
bi bila nezakonito odpovedana.
odgovornost samostojnega podjetnika po izbrisu iz
registra na podlagi zaključenega stečajnega postopka
- za obveznost iz dejavnosti
Dolžnik kot samostojni podjetnik je bil namreč izbrisan iz registra
samostojnih podjetnikov na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega
sodišča v Ljubljani, s katerim je to zaključilo stečajni postopek nad
njim. Po zaključku stečajnega postopka pa upniki ne morejo več
zahtevati od dolžnika kot fizične osebe, G.T., plačila terjatev, ki
izvirajo iz njegove (nekdanje) poslovne dejavnosti. Upniki se namreč
za tovrstne terjatve lahko poplačajo le v stečajnem postopku, če so
bile v njem prijavljene in ugotovljene (ob predpostavki obstoja
zadostne stečajne mase). Po zaključku stečajnega postopka dolžnik
zanje ne odgovarja več.
zatrjevanje negativnega dejstva - nastanek razmerja - dokazno breme upnika
Dolžnik je v ugovoru izrecno zanikal nastanek pravnega razmerja z upnikom, nastanek tega razmerja pa mora dokazati upnik in ne dolžnik. Gre namreč za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega dokazno breme ne bremeni dolžnika.
ZOR člen 336, 336. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
pobot - litispendenca
Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je tožena stranka predlagala
združitev tega postopka s postopkom XY/200y ter v pobot ugovarjala
del terjatve, ki se vodi v postopku XZ/200y. Predlagala torej je, da
se prav terjatev, o kateri se vodi pravda v zgoraj navedeni zadevi
pobota s terjatvijo tožeče stranke v obravnavani zadevi, ne da bi se
ponovno začela pravda v zvezi s to terjatvijo, saj je predlagala
združitev postopkov. Ker torej tožeča stranka ni želela sprožiti nove
pravde, ne gre za litispendenco (3. odstavek 189. člena ZPP).
Prvostopno sodišče je torej zmotno zaključilo, ko je pobotni ugovor
tožene stranke zavrglo.
spor majhne vrednosti - ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko sedaj tožeča stranka trdi, da ni šlo za račun za opravljene sejemske storitve, ampak za obračun zamudnih obresti, napada ugotovitve o dejanskem stanju pred sodiščem prve stopnje, ker pa gre za spor majhne vrednosti, to glede na določilo 1. odst. 458. čl. ZPP ni več dopustno. Kršitev, ki bi bila upoštevna v postopku o sporih majhne vrednosti, in to tudi v pritožbenem postopku, pa ni okoliščina, ki jo izpostavlja tožeča stranka v pritožbi, da namreč sodišče prve stopnje ni zaslišalo zastopnika tožeče stranke o teh dejstvih.
Že poziv, ki ga je sodišče poslalo pravdnima strankama z vabilom na
glavno obravnavo, v katerem je obe stranki hkrati pozivalo, da lahko
v roku 8 dni predložita pripravljalno vlogo, je v nasprotju s smislom
določbe 452. člena ZPP.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/6, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/6.
oprostitev plačila sodne takse
Tožnik, ki živi sam in po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje
preživlja le sebe, je tudi po presoji pritožbenega sodišča zmožen
plačati sodne takse v tej pravdni zadevi, brez da bi bila s tem
občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. To mu omogoča
predvsem dovolj visok osebni dohodek (136.818,78 SIT neto mesečno),
pa tudi vrednost spornega predmeta, zaradi katere zneski sodnih taks
v tej zadevi niso posebno visoki (sodna taksa za tožbo znaša
21.706,00 SIT). Tožnik svojih pritožbenih navedb o tem, da sodnih
taks ni zmožen plačati zaradi visokih stroškov preživljanja, ni z
ničemer izkazal, nadpovprečno visokih stroškov preživljanja pa pred
sodiščem prve stopnje ni niti zatrjeval.
ZKP člen 345, 345/1, 352, 352/1, 345, 345/1, 352, 352/1.
razširitev obtožbe - zavrženje
Ker po končani preiskavi okrožni državni tožilec ni odstopil niti od
pregona zoper obtoženca ali pa vložil obtožbe zoper njega, ampak je
za isti historični dogodek, za katerega je tudi zoper obtoženca tekla
preiskava, vložil obtožnico le za soobtoženega, tako ni bilo nobene
podlage, da je tožilec po pravnomočnosti obtožnice in že opravljenih
glavnih obravnavah obtožbo razširil tudi za kaznivo dejanje na
tistega obtoženca, zoper katerega je tekla le preiskava in po
opravljeni preiskavi obtožni akt zoper njega ni bil vložen. Obtožba
je bila tako na glavni obravnavi razširjena v nasprotju z določbo I.
odst. 345. čl. ZKP, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob obravnavi
pritožbe obtoženčevega zagovornika ravnalo po določbi 393. čl. ZKP,
sodbo v tem delu razveljavilo in obtožnico po 1. tč. I. odst. 352.
čl. ZKP zavrglo, ker ni legalne obtožbe upravičenega tožilca.
KZ člen 25, 218, 218/1, 218/3, 25, 218, 218/1, 218/3.
kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - sostorilstvo
Čeprav gre načeloma pri kaznivem dejanju izsiljevanja za tako imenovano osebno kaznivo dejanje, kjer je sila ali grožnja uperjena zoper osebno integriteto določene osebe, ni izključena možnost izvršitvene oblike, uperjene hkrati zoper več oseb, pri kateri pa ne gre za toliko kaznivih dejanj kolikor je teh oseb, temveč gre le za eno samo kaznivo dejanje. Prepletenost medsebojno izkazanih ravnanj obeh obtoženih in njuno hkratno, istočasno delovanje zato povsem opravičuje pravno opredelitev njunega ravnanja kot enega samega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odst. 218. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Ravnanje obeh obtožencev namreč ne kaže takšnih značilnosti, ki bi omogočale njegovo opredelitev kot posebej surovo in poniževalno. Ni videti v čem bi to ravnanje odstopalo od siceršnje sile in resne grožnje, ki se zahteva za obstoj tega kaznivega dejanja po 1. odst. 218. člena KZ. Praviloma bo že vsaka sila in grožnja v smislu zakonskega znaka po 1. odst. 218. člena KZ, vsebovala določeno mero surovosti in celo poniževalnosti, vendar pa se za opredelitev v smislu 3. odst. 218. člena KZ zahteva določeno višjo stopnjo in intenziteto, ki bi se lahko izkazovala npr. v daljšem časovnem trajanju takšnega ravnanja, v posebnih oblikah nasilnega izživljanja, izrabljanju določenih osebnih razmerij med oškodovanci, zoper katere se izvaja nasilje oz. grožnja (npr. starši - otrok, varuh - varovanec). Prav zaradi že zgoraj opredeljenega ravnanja obeh obtoženih kot skladnega, skupnega in v tem okviru istočasnega ter z zahtevami po izročitvi denarja, uperjenega zoper obe oškodovanki, je bilo dejanje dokončano takoj, ko je katera od njiju izpolnila, četudi le delno, izraženo zahtevo obtožencev.