Gotovo je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena ob dejstvu, da je tožena stranka sama direktno obvestila tožečo stranko o 222 prekinitvah že sklenjenih zavarovanj in o tem tožeči stranki predložila ustrezne obrazce. S tem, da je do prekinitve zavarovanj zaradi nelojalnega ravnanja tožene stranke že prišlo, pa je po mnenju pritožbenega sodišča izkazan tudi nastanek težko nadomestljive škode, saj teh že prekinjenih zavarovanj ne bo mogoče znova obnoviti.
nadzorni svet - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe
Zahtevek predlagateljev za odpoklic člana nadzornega sveta posega v dosedanji pravni status pritožnika kot člana nadzornega sveta, ker je usmerjen v ukinitev tega pravnega položaja in se že zato nanj neposredno nanaša. Na podlagi določila 1. odstavka 30. člena ZNP je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo tudi obravnavalo.
spor majhne vrednosti - ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko sedaj tožeča stranka trdi, da ni šlo za račun za opravljene sejemske storitve, ampak za obračun zamudnih obresti, napada ugotovitve o dejanskem stanju pred sodiščem prve stopnje, ker pa gre za spor majhne vrednosti, to glede na določilo 1. odst. 458. čl. ZPP ni več dopustno. Kršitev, ki bi bila upoštevna v postopku o sporih majhne vrednosti, in to tudi v pritožbenem postopku, pa ni okoliščina, ki jo izpostavlja tožeča stranka v pritožbi, da namreč sodišče prve stopnje ni zaslišalo zastopnika tožeče stranke o teh dejstvih.
nadzorni svet - sodelovanje delavcev pri upravljanju - način zahtev predstavnikov delavcev - odpoklic članov - svet delavcev - pravica delavcev do soupravljanja
ZSDU gospodarske družbe ne zavezuje k oblikovanju sveta delavcev. Po 8. členu ZSDU je izvolitev sveta delavcev namreč pravica in ne obveznost delavcev v gospodarski družbi. Delavci gospodarske družbe lahko izvolijo svet delavcev ali pa tudi ne. Ni pa v prej citiranem zakonu nobene določbe, iz katere bi izhajalo, da v primeru, če svet delavcev v gospodarski družbi ni oblikovan, taka družba oziroma da delavci v taki družbi ne morejo uveljaviti svoje ustavne pravice do soupravljanja, torej pravice imeti predstavnike v organih družbe. Zato v situaciji, kakršna je bila pri nasprotni udeleženki, ko svet delavcev ni oblikovan in ko so delavci svojo voljo, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe izrazili tako, da so na neposrednih volitvah izvolili svoje predstavnike v nadzorni svet družbe, torej so jih izvolili na enak način, kot bi izvolili člane sveta delavcev, ni mogoče zaključiti, da je tako izražena volja, imeti svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe, nezakonita in pravno neučinkovita.
ZGD člen 359, 359-1, 361, 361-3, 359, 359-1, 361, 361-3. ZSDU člen 17, 17.
nadzorni svet - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - ničnost skupščinskega sklepa - ničnost sklepa skupščine zaradi nezakonitega imenovanja predstavnika delavcev
V ZSDU ni podlage za sklepanje, da je izjava volje delavcev gospodarske družbe, uresničiti svojo pravico, imeti delavske predstavnike v organih upravljanja družbe, nezakonita, če tako pravico uresničijo tako, da imenovanje svojih predstavnikov izvedejo na neposrednih volitvah oziroma po načinu in postopku, po katerem bi sicer izbrali svet delavcev (kandidate je predlagal reprezentativni sindikat in tudi postopek izvolitve je izvedel ta sindikat) oziroma, da delavci na tak način ne smejo imenovati delavskih predstavnikov v nadzorni svet.
zatrjevanje negativnega dejstva - nastanek razmerja - dokazno breme upnika
Dolžnik je v ugovoru izrecno zanikal nastanek pravnega razmerja z upnikom, nastanek tega razmerja pa mora dokazati upnik in ne dolžnik. Gre namreč za zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega dokazno breme ne bremeni dolžnika.
pritožba - državni tožilec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Res je, da pritožbeno sodišče o tej pritožbi ni odločalo, ker je pač ugodilo pritožbi zagovornika obtoženca in izpodbijano sodbo razveljavilo, to pa hkrati pomeni, da pritožba obtoženčevega zagovornika ni bila edina, ki je bila vložena zoper prvo obsodilno sodbo. Ne glede na to, da pritožbeno sodišče o pritožbi okrožnega državnega tožilca tedaj ni odločalo, pa s tem, ko je obtožencu v ponovljenem postopku izreklo višjo zaporno kazen kakor v prejšnjem, zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka ni zagrešilo, temveč je v ponovljenem postopku le ocenjevalo pritožbene navedbe, ki jih je okrožni državni tožilec zapisal v pritožbi zoper prvo sodbo, ki je bila razveljavljena.
ugotovitvena tožba - tožba na nedopustnost izvršbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba tretje in potrjen napotitveni sklep sodišča prve stopnje, vročen tožeči stranki, in ne že od dneva njegove izdaje.
Ker ugovori tožeče stranke kot tretje v izvršilnih zadevah niti ob vložitvi tožbe niti ob odločanju prvostopenjskega sodišča niso bili pravnomočno zavrnjeni, ta ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da je izvršba na sporne premične stvari nedopustna. Tožeča stranka za vložitev takšne tožbe torej ni imela podlage niti v določbi 3. odst. 65. člena ZIZ, niti v napotitvenem sklepu (ki se nanaša le na drugo toženo stranko), in ker tudi ni izkazala, kakšen pravni interes naj bi imela z vložitvijo predmetne tožbe zoper prvo in tretje toženo stranko, je njena tožba zoper prvo in tretje toženo stranko nedopustna.