davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka - upnik - pobot
V zadevi gre za prisilno izterjavo terjatve Republike Slovenije do tožnice iz naslova stroškov pravdnega postopka, v katerem tožnica ni uspela in je bila zato po pravnomočni in izvršljivi sodbi dolžna povrniti stroške postopka nasprotni stranki, ki je bila za ta postopek upravičena do BPP, iz tega naslova pa so bila tudi izplačana proračunska sredstva. Tožnica neutemeljeno ugovarja, da izdani sklep o davčni izvršbi ni bil izdan zakonito, ker v izvršilnem naslovu kot upnik ni navedena RS. Po samem zakonu je namreč že omenjena sodba izvršilni naslov, na podlagi katerega RS lahko predlaga in davčni organ dovoli davčno izvršbo zoper tožnico do višine stroškov, izplačanih iz naslova nudene BPP.
Tožnica ne more uspeti z ugovorom, da je terjatev, ki se izvršuje, pred izdajo sklepa o davčni izvršbi prenehala zaradi pobota s terjatvami, ki jih ima sama do nasprotne stranke. Zgolj na določbe OZ sklicujoče se stališče o dopustnosti pobota v primeru, kot je obravnavani, bi pomenilo, da se na račun namenskih sredstev za BPP urejajo medsebojna obligacijska razmerja upravičenca do BPP in nasprotne stranke, kar bi bilo v nasprotju z zakonsko ureditvijo, kot ob upoštevanju namena BPP izhaja iz določb ZBPP.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o popravi pomote
Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Pomota se sme po navedenem popraviti „vsak čas“, torej tudi takrat, ko je odločba že postala pravnomočna. Hkrati pa to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave. Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi, je namreč dovoljena (samostojna) pritožba, o čemer je bil tožnik v pravnem pouku popravnega sklepa tudi poučen. Očitek, da je pravni pouk napačen, pomanjkljiv in zavajajoč, je neutemeljen, saj iz njega povsem jasno izhaja, da se nanaša zgolj na ta (torej popravni) sklep.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to pa s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi ni mogoče. Iz tega razloga so neupoštevne tožbene navedbe, da je bila tožniku po izdaji izvršilnega naslova ponovno odobrena brezplačna pravna pomoč, saj s tem izvršilni naslov ni bil odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. Zato ni podlage za ustavitev izvršbe.
Tožeča stranka je opravljala socialno varstveno storitev, za katero ni registrirana, za njeno izvajanje pa tudi ne izpolnjuje strokovnih pogojev. V primeru, da inšpektor ugotovi, da izvajalec dejavnosti opravlja storitve, za katere ni registriran, v skladu s 107. členom ZSV odredi ukrepe, določene v tretjem odstavku citiranega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca
Osebe, ki se poleg vlagatelja upoštevajo kot družinski člani, ZUPJS izrecno določa, pri čemer pa kot navezno okoliščino določa dolžnost preživljanja ne pa prijavo v skupnem gospodinjstvu.
Ker v zadevi ni sporno, da nobeden od ponudnikov ne more biti predkupni upravičenec po ZG, se v primeru, kakršen je obravnavani (ko sta oba ponudnika uvrščena na isto mesto - kot drug kmet), vrstni red predkupnih upravičencev določi v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sprememba premoženjskega stanja prosilca
Tožnikovi prihodki v relevantnem obdobju presegajo predpisani znesek, zato je pravilen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 49. člena ZBPP je zato dolžan prejeta sredstva vrniti.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 17.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za prihod prosilca - Dublinska uredba III
Tožnik kot razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito, navaja zgolj ekonomske razloge, ki jih ni mogoče šteti kot dejanj preganjanja v smislu 26. in 28. člena ZMZ.
pravniški državni izpit - ocena izpita - zahteva za obrazložitev ocene izpita - sodna presoja ocene
Tožnica izpodbija odločitev tožene stranke, ki je zavrnila njeni vlogi za obrazložitev negativne ocene izpita in za ponavljanje enega področja na ustnem delu izpita. Sodišče je dolžno omenjeno odločitev vsebinsko presoditi, vendar pa mora biti ta presoja zelo zadržana. Presoja se lahko le obstoj bistvenih kršitev pravil postopka in kršitev ustavnih pravic.
brezplačna pravna pomoč - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek
Tožena stranka je v ponovljenem postopku še preden je izdala novo odločbo, postopek ustrezno dopolnila s pozivom odvetniku, ki je dne 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev, in s posredovanjem njegovega odgovora z dne 22. 5. 2015 v izjasnitev tožniku skladno z načelom kontradiktornosti ter s podrobnejšo obrazložitvijo razlogov za sprejeto odločitev tožene stranke, oziroma, njenih stališč v zvezi z navedbami in razlogi odvetnika, kakor tudi tožnika, ter z navedbo njenih razlogov, zaradi katerih meni, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika s strani določenega odvetnika ni več mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Z vprašanjem verjetnosti izgleda za uspeh se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal. Ugotovitve, da sodelovanje v tem postopku s pooblaščenem za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj ni pomembno, oziroma da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnici v nasprotju z interesom pravičnosti in morale, pa po presoji sodišča ni mogoče razumeti.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica v konkretnem primeru sklenila pogodbo tako s štipenditorjem, kot tudi z delodajalcem in da se vsebina pogodbe nanaša na kadrovsko štipendijo. Kadar pa gre za spore o kadrovski štipendiji, je na podlagi f) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, pristojno za odločanje Delovno in socialno sodišče.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje pravice do odškodnine - zakonski partner žrtve kaznivega dejanja - dolžnost preživljanja zakonca
Preživninska dolžnost enega zakonca do drugega je po ZZZDR pogojena z okoliščino, da zakonec ni zaposlen ter mu v zvezi s tem tudi ni mogoče pripisati kakšne krivde. Ker je tožnica zaposlena, po ZOZKD ne izpolnjuje pogojev za priznanje svojca žrtve kaznivega dejanja. Zato tudi ni upravičena do plačila odškodnine, ki jo predvideva ZOZKD.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načelo enakosti
Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.
ZIKS-1 člen 8, 15, 48. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 37, 37/5.
delo obsojencev - prenehanje pravic iz dela - razlogi za prenehanje pravic iz dela - neupravičen izostanek z dela - vpis odločitve v osebni načrt
Tožnik se v tožbi sklicuje na napačno ugotovljeno dejansko stanje, hkrati pa ne oporeka dejstvu, da je izostal iz dela od 27. 10. 2014 do 11. 11. 2014, kar je vsekakor več kot pet dni, kolikor jih zahteva Pravilnik o izvrševanju kazni zapora za prenehanje pravic iz dela. Zato je odločitev tožene stranke o prenehanju pravic iz dela tožniku z dnem 12. 11. 2014 pravilna in zakonita.
ZP-1 člen 18, 18/2, 57c. ZDavP-2 člen 143, 146, 156.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - obročno plačilo globe - plačilo polovice izrečene globe - obročno plačilo polovice izrečene globe
Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 ne izhaja, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo polovične globe. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem. Glede na povedano tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato davčni izvršbi neutemeljeno ugovarja iz razloga, češ da je sporni znesek že poravnal.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključki pritožbenega organa ne dajejo zadostne podlage za očitek, da je tožnik sodeloval pri davčni goljufiji, kar naj bi bil razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV (4. pogoj iz 11. točke te obrazložitve) od spornih dveh računov. Tožnik se v tožbi sklicuje, da je bil DDV od navedenih dveh računov plačan, zaradi česar obstaja nepojasnjeno, kakšno davčno ugodnost naj bi tožnik z akceptiranjem spornih dveh računov sploh pridobil. Zato bo moral prvostopenjski organ v ponovljenem postopku dopolniti ugotovitveni postopek tudi v tej smeri in se opredeliti do tožnikovega subjektivnega elementa (sodelovanja pri davčni goljufiji), glede česar mora tožniku dati tudi možnost, da se v zvezi s tem izjasni.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. ZSDP člen 6, 6-5. ZUTD člen 54, 54-6. ZDavP-2 člen 352. ZUP člen 147.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - premoženjski in dohodkovni položaj družbe - socialni položaj zavezanca
Glede na zakonsko ureditev je za določitev zavarovanca in zavezanca relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba. Ugotovitev, da je zavarovalna podlaga (lastnost zavarovanca), ki ji ugovarja tožnik, ugotovljena s pravnomočno odločbo ZPIZ Slovenije, je skladna s podatki upravnih spisov. Gre za odločitev v pristojnosti drugega organa, na katero je davčni organ vezan, in je ni mogoče z uspehom izpodbijati v davčnem postopku ter posledično tudi ne v upravnem sporu.
Premoženjski in dohodkovni položaj družbe za odločitev o obveznosti tožnika kot fizične osebe ni relevanten. V postopku odmere tudi ni dopustno upoštevati dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti tožnika, da poravna obveznosti, ki se nalagajo v plačilo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 40, 48. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov člen 43, 43/1.
carina - sprostitev blaga v prost promet - prevoz odpadnega aluminija - nezakonita pošiljka neskupnostnega blaga
Ker gre za nezakonito pošiljko, je potrebno deklarirano blago vrniti nazaj tožniku kot pošiljatelju. Sporni odpadki izvirajo iz Republike Kosovo in se pošiljajo iz Republike Kosovo, ki ni podpisnica Baselske konvencije niti članica OECD, niti niso sklenjeni z njo dogovori iz točk c) in d) prvega odstavka 43. člena Uredbe št. 2913/92. Glede na navedeno gre v obravnavani zadevi za uvoz deklariranih odpadkov, ki je prepovedan oz. gre za nezakonito pošiljko neskupnostnega blaga po definiciji iz člena 2 (35) (f) navedene Uredbe.
Tožnik je stranka zgolj v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegovo razrešitev, ne pa tudi v tistem delu postopka, ki se nanaša na imenovanje novega skrbnika. Zato je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo pravilno zavrgel.