denacionalizacija - ovire za vračilo nepremičnin v naravi - zazidano stavbno zemljišče - nelegalna gradnja - izrek odločbe
Če na zemljišču, ki je predmet zahteve, v času odločanja stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano in je podana ovira za vračilo iz drugega odstavka 32. člena ZDen, ne glede na to, ali je objekt zgrajen legalno ali ne.
Iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri del podržavljnega zemljišča se izpodbijana odločba nanaša, na kar pravilno opozarja tožnica, saj ni navedeno, za katere dele današnjih parcel gre, ni mogoče preveriti, ali gre dejansko v celoti za zazidano stavbno zemljišče, kot ugotavlja toženka, ali ne, kot meni tožnica.
denacionalizacija - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča - parcelacija - izrek odločbe - odprava odločbe
V upravnem spisu ni identifikacijskega potrdila, iz katerega bi se dalo ugotovitvi, kaj podržavljena parcela št. 2738/1 k.o. … predstavlja danes, katere dele današnjih parcel. Identifikacijsko potrdilo, ki ga je 31. 5. 2011 izdelala družba G. ne izkazuje današnjega stanja podržavljenega zemljišča. Ni razvidno, katere dele današnjih parcel predstavlja nepremičnina, ki je ob podržavljenju merila 511 m2 in je tedaj predstavljala del parcele št. 2738/1 k.o. … V izreku so navedene številke parcel po dopolnitvi parcelacije z dne 14. 12. 2007 ob istočasnem navajanju novih parcelnih številk, pri čemer iz samega izreka ni razvidno, iz katerega obdobja pa izhajajo nove parcelne številke. Izrek odločbe je zato povsem nepregleden, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zaradi česar jo je bilo potrebno odpraviti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija upravni akt v delu, ki je bil z odločbo drugostopenjskega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožnik ne strinja. 5. točka izreka odločbe z dne 9. 1. 2015 je bila namreč spremenjena tako, da spremenjeni znesek znaša 34,71 EUR. To pomeni, da je bila prvostopenjska odločba v tem delu odpravljena in jo je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo.
Navedeno pomeni, da v tožnikovi pravni položaj glede pravice do povračila stroškov posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, ne pa prvostopenjska odločba. Ker prvostopenjska odločba v tem delu nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da tožnik kljub dvakratnemu pozivu toženke na dopolnitev vloge in dveh dopolnitvah, prošnje še vedno ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, saj iz nje še vedno ni razvidno, v kateri zadevi oz. zadevah želi dodelitev BPP in katero vrsto, obliko in obseg želi.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - pravni interes - zavrženje tožbe
V skladu z drugim odstavkom 65. člena ZUS-1 lahko sodišče v primeru molka organa samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije le v primeru, kadar pristojni organ v 30-ih dneh po odpravi upravnega akta oziroma v roku, ki ga določi sodišče, ne izda novega upravnega akta in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, če stranka s tožbo zahteva od sodišča, da odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, in je to zaradi narave pravice oziroma varstva ustavne pravice potrebno. V navedenem primeru pa ta situacija ni podana, saj je pristojni organ, to je drugostopenjski organ, o pritožbi odločil in to celo tožeči stranki v prid, saj je odpravil prvostopenjski sklep in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Torej si tožeča stranka z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, saj je bilo o zadevi, to je o pritožbi, odločeno in to v korist tožeče stranke. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-3. ZCes-1 člen 99.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - ločenost zemljišč z javno cesto
Ob ugotovljenem dejanskem stanju sodišče zaključuje, da je prizadeta stranka D.D. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, je od zemljišč, ki so naprodaj, ločeno zgolj z javno cesto, ki je prehodna in služi tudi uporabi in izkoriščanju zemljišč, na katere meji prednostni upravičenec iz 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ.
Cesta, ki loči zemljišča je lokalna cesta, katere vrsta in intenzivnost prometa ni tako velika, da bi pomenila onemogočanje prehodnosti, saj kot izhaja iz upravnega spisa, prehodnost ceste ni bila sporna niti v času, ko je sporno parcelo obdelovala prizadeta stranka (19 let) niti v letu pred prodajo tega zemljišča, ko je sporno parcelo obdelovala tožeča stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Pravica do izrednih pravnih sredstev v pravdnem postopku ni človekova pravica. Ustavno sodišče konkretne ustavne pritožbe ne bi sprejelo v obravnavo, saj zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin niso podane. Po določbi drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Da se lahko odobri prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora biti hkrati podanih več pogojev. Eden od njih je tudi vsebinski pogoj, ki je podrobneje določen z 24. členom ZBPP. To pomeni, da se lahko brezplačna pravna pomoč odobri le, če ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Po mnenju sodišča pa je tožena stranka dovolj podrobno obrazložila, zakaj vložitev ustavne pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek 20. člena ZBPP. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem pa ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen, oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se namreč po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Predmetna tožba je vložena v zvezi z procesnim sklepom, s katerim je bila zavržena vloga tožnika za odlog izvršbe. Tožnik pa v predlogu za izdajo začasne odredbe zahteva od sodišča, da začasno vzpostavi stanje zadržanja izvršbe po odmerni odločbi z dne 18. 2. 2014, ki ga bo lahko zahteval šele v trenutku, ko bo izpolnil predpostavko za vložitev takšne začasne odredbe, in sicer vložitev tožbe zoper odmerno odločbo. Sodišče je zahtevano začasno odredbo zato zavrglo, saj tožnik zahteva z njo odložitev davčne izvršbe v zvezi z odločbo, ki ni predmet tega upravnega spora, in svoj predlog tudi časovno veže na odločitev o pritožbi zoper odmerno odločbo. V konkretnem primeru torej ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo zahtevane začasne odredbe, ker do upravnega spora zoper odmerno odločbo še ni prišlo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - delovna nezgoda
Pri krivdni odgovornosti mora delavec, ki se poškoduje pri delu ali v zvezi delom, v primeru spora dokazati, da je delodajalec (ali njegov delavec-skladiščnik- za katerega odgovarja) ravnal nedopustno, da mu je nastala škoda in da je ta v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem. Ker se krivda domneva že po samem zakonu, je sodišče presodilo, da v tem delu pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe ne vpliva na njeno pravilnost in zakonitost.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek
Tožena stranka je z navedbo, da je pričakovanje prosilca v kazenskem postopku, glede na opis in težo kaznivega dejanja in vsebino dokazov, nesorazmerno z dejanskim stanjem in da ni mogoče pričakovati, da se bodo obravnavana zapletena pravna in dejanska vprašanja, samo pojasnila, da so bila v predkazenskem postopku zbrana dokazna sredstva dovolj utemeljena za vložitev obtožnega predloga. To pa ne pomeni, da tožnik, ne glede na to, da mu zagovornik ni bil dodeljen, ne bi imel možnosti na podlagi izvedenega kazenskega postopka, ob upoštevanju določb ZKP, ki se nanašajo na načelo nedolžnosti (3. člen) in načelo kontradiktornosti (5. člen), predlagati izvedbo dokazov, ki so mu v korist in da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - preiskava - načelo pravičnosti
Sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nujno prisotnost odvetnika v postopku preiskave, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k zbiranju dokazov, na podlagi česar se nato državni tožilec odloči, ali bo vložil obtožnico ali ne. Kot izhaja iz listin v upravnem spisu, v spornem primeru ne gre za zapleteno dejansko stanje, niti za zapletena pravna vprašanja. Sodišče tudi ni našlo razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno dvomilo o tožničini zmožnosti za obrambo.
javno zbiranje - javna prireditev - dovoljenje za izvedbo javne prireditve - ugotovitvena tožba - pravni interes
Da bi tožnik uspešno uveljavljal, da izpodbijano dovoljenje za izvedbo javne prireditve vsaj posredno, prek nezakonito dovoljene posebne rabe javnega dobra posega v njegov (osebni, neposredni) pravni interes, bi moral v tožbi določno navesti, v izvrševanje katere njegove pravice in kako posega omejitev splošne rabe javnega dobra, ki naj bi bila podeljena na nezakonit način. Tožnik v tem pogledu navaja zgolj to, da izpodbijana odločba posega v izvrševanje njegove lastninske pravice na nepremičninah ob javni površini, ne pa tudi tega, kako naj bi do tega posega prišlo.
V vseh primerih nelegalnih gradenj - tudi če gre za objekte, zgrajene v času predpisov, veljavnih pred ZGO-1 - je gradbeni inšpektor dolžan izreči ukrep iz 152. člena zakona, saj zakon drugih ukrepov v ta namen ne predvideva. Glede na čas gradnje obravnavane garaže v letu 1992, ki med strankama ni sporen, je torej za presojo legalnosti zgrajenega objekta najprej relevantna zakonodaja iz tistega obdobja.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti
Glede na opis in težo očitanega kaznivega dejanja ter vsebino predlaganih dokazov, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi, v delu obtožbe, ki se nanaša na prosilca, ni pričakovati obravnave pravno in dejansko zapletenih vprašanj. Tožena stranka je ocenila vse okoliščine, ki jih kot relevantne za sprejem odločitve navaja določba prvega odstavka 24. člena ZBPP in določba četrtega odstavka istega člena.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - ogrožanje varnosti oziroma interesa ohranitve reda - zloraba svobodnejšega režima - prosti preudarek - jezik v postopku
Po naročilu tožnika je delavka v JGZ v zavod prinesla mobilni aparat. Takšno ravnanje tožnika je ogrozilo varnost oziroma interese ohranitve reda in discipline, tožnik pa je z njim zlorabil svobodnejši režim in je bila zato podana zakonska podlaga za njegovo premestitev v strožji režim prestajanja kazni zapora.
Tožnik ne zatrjuje, da jezika, v katerem se je vodil postopek, in pisnih odločb ne pozna (razume), saj bi to bil razlog, zaradi katerega bi imel v postopku pravico uporabljati svoj jezik in postopek spremljati po tolmaču. Res je, da ga je o tej pravici dolžan poučiti organ, ki vodi postopek, vendar sodišče soglaša z navedbo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da sporni postopek ni temeljil na dejanjih, ki bi takšen pouk zahtevala.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba lokacije naložbe - sprememba zahtevka
Po izdani odločbi o odobritvi nepovratnih sredstev z dne 16. 7. 2013 je tožeča stranka samovoljno spremenila lokacijo naložbe, ne da bi toženo stranko o spremembi zahtevka obvestila v skladu z ZKme-1, ki bi takšni spremembi naložbe lokacije ob določenih pogojih lahko ugodila. S tem je bistveno kršila določbe 54. člena ZKme-1. Dolžnost vložitve obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti pa izhaja tudi iz besedila, navedenega pod točko 11.3.3.2 Javnega razpisa.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, tako da ima organ, ki je pristojen za imenovanje, pravico proste presoje katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo imenoval. Vendar ustanovitelj tudi ni dolžan opraviti izbire izmed prijavljenih kandidatov, kar z drugimi besedami pomeni, da ustanovitelj ni dolžan izbrati nobenega izmed prijavljenih kandidatov.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zavrženje tožbe
Izpodbijani drugostopenjski upravni akt ne izpolnjuje procesnih predpostavk za sprožitev upravnega spora, saj ne vsebuje vsebinske odločitve oz. z njim postopek odločanja o zadevi ni končan. Tožena stranka je namreč izdala procesni akt, ki je odpravil prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. To pomeni, da s tem aktom o tožnikovi pravici ali pravni koristi ni bilo odločeno, niti ni bil postopek odločanja o zadevi končan.
Iz dopisa Finančne uprave RS izhaja, da ima tožeča stranka neplačane obveznosti, prizadeta stranka pa takšnih neplačanih obveznosti nima. Po presoji sodišča ugotovljena ugotovitev zadošča za izločitev ponudbe tožeče stranke.