brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Ugotovitev organa za BPP, da je tožnica v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani (do višine prejetega premoženja v zadevi P 56/2008), je pravilna. Vendar pa je pravica terjati izpolnitev obveznosti vračila tega zneska po določbi prvega odstavka 336. člena OZ že zastarala.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - v času odločanja veljaven predpis
Šele upravno-sodna praksa je utrdila stališče in razlago, da v veliki večini primerov organ odloča po zakonu v času odločanja, ne pa v času vložitve vloge, pri čemer v določenih vrstah zadev lahko zakonodajalec izrecno določi, da velja drug predpis kot pa tisti, ki je v veljavi v času odločanja, med tem ko je določene izjeme vpeljala tudi upravno-sodna praksa zaradi nujnosti varstva pravic strank. Vendar pa tožnik ni uspel izkazati in utemeljiti nujnosti uporabe omenjene izjeme tudi v konkretnem primeru.
ZGO-1 člen 3, 158. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 6, 6/2, 6/3. ZGPro-1 člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - napihljiv šotor - izjava o skladnosti - gradnja na varovanem območju
Upravna organa sta pravilno ugotavljala, ali napihljivi šotor izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki določa, da je poleg enostavnih objektov iz priloge 2 te Uredbe, enostaven tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pravilno presodil, da sporni objekt pogoju iz navedene določbe ne ustreza, ker ne izpolnjuje pogoja iz 6. člena ZGPro-1.
Investitor je predložil kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je bilo izdano po izdaji prvostopenjske odločbe. To soglasje po presoji sodišča ne predstavlja soglasja, predvidenega v tretjem odstavku 6. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ampak gre za soglasje, ki ga mora investitor predložiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi, ko se sporna gradnja nahaja na varovanem območju, bi namreč iz soglasja moralo izrecno izhajati, da se izdaja kot soglasje za postavitev enostavnega objekta.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - nadaljnje dovoljenje za prebivanje z drugačnim namenom - rok za vložitev vloge
Na isti dan, ko je prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča, je tožnik podal prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, kar tudi z vidika štetja rokov po dnevih iz 1. in 2. odstavka 100. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZTuj-2 ni prepozno. Tožena stranka njegove prošnje zato ne bi smela zavreči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahtevni objet - vzdrževalna dela
Za vzdrževalna dela je bistveno, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka zgradila nov objekt namesto prejšnjih treh objektov, tako da je postavila novo konstrukcijo z nosilnimi stenami ter armiranima betonskima ploščama. Navedenih del pa ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v skladu z ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člena ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine
Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zakonska sprememba ZTuj-2A, ki je poostrila pogoje za izdajo dovoljenja je bila objavljena v Uradnem listu 7 mesecev preden je tožnik sploh podal vlogo in je s to poostritvijo pogojev bil seznanjen, zato pravna varnost ni bila prizadeta. Tožnik v tem upravnem sporu ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za hčer, imel dovoljenje za stalno bivaje ali za začasno bivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Pri ugotavljanju domneve nepodrejanja pravnemu redu RS ne gre za to, da upravni organ išče in ugotavlja izključno tista dejstva, ki bi morebiti lahko vodila do zaključka, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu. Upravni organ namreč veže načelo materialne resnice.
Tožnik je po pogodbi, čeprav naj bi bil 100% lastnik podjetja, v katerega naj bi po podatkih v spisu vložil 7500.00 EUR, predviden za delavca peka. Od peka pa ni mogoče pričakovati, da bi poznal obrazec REK 1, da bi vedel za davčno stopnjo, da bi vedel, ali ga veže konkurenčna klavzula in kaj pomeni kratica „d.o.o.“ in da bi vedel, kaj dela prokurist v podjetju, še posebej, ker tožnikovo podjetje prokurista nima, in glede na to, da je za direktorja v konkretnem primeru določena druga oseba. Direktor družbe pa je tisti, ki je dogovoren za zakonitost dela družbe.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - bolezen prosilca
V skladu z določbo 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku je možen odpis ali delni odpis davčnega dolga tudi v izjemnih primerih - tudi v primeru daljše bolezni ali invalidnosti. Obstoj takšnega primera pa mora izkazati prosilec, ki se na bolezen ali invalidnost sklicuje.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z izvršilnim naslovom, ni plačal. Zato je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijan sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - izrek odločbe - izrek odločbe organa druge stopnje
Tožena stranka v izreku svoje odločbe ni odločila o pritožbi, in je, namesto da bi presodila pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, (ponovno) odločila o predmetu postopka in zahtevku tožnika. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe sicer izhaja, da je tožena stranka odločala o pritožbi, vendar pa o njej ni odločila v izreku odločbe.
ZDavP-2 člen 102, 102/1, 102/4, 110. ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZUJF člen 10, 203. ZUP člen 65, 65/4, 129, 129/1, 129/1-4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 43.
prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za zaposlovanje - prispevki za starševsko varstvo - odlog plačila - obročno plačilo
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 102. člen tega zakona, ki se uporablja pri odločanju o odlogu oziroma obročnem plačevanju davčnega dolga, v primeru, ko gre za davčnega zavezanca, ki je pravna oseba, ne uporablja za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu ni, temveč jo je treba iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ. V teh predpisih pa podlage za odpis oziroma obročno plačilo od 1. 1. 2013 (ZPIZ-2) oziroma od 31. 5. 2012 (ZUJF) ni več, zato je davčni organ vlogo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odpis oziroma obročno plačilo navedenih prispevkov za leto 2014, utemeljeno zavrgel.
Tožeči stranki kot pravni osebi ni mogoče odobriti odloga ali obročnega plačevanja davka za akontacijo dohodnine, saj je tako izrecno določeno v četrtem odstavku 102. člena ZdavP-2.
Prav tako ni podlage za ugoditev vlogi v delu, ki se nanaša na plačilo prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo, saj je že glede na višino tega (preostalega) dolga, ki znaša 70,41 EUR, davčni organ pravilno presodil, da grožnja hujše gospodarske škode, ki bi lahko nastala tožeči stranki iz tega naslova, ni izkazana ter da zato pogoji za odobritev odloga oziroma obročnega plačila davčnega dolga iz prvega odstavka 102. člena ZDavP-2 niso podani.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev davčnega dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - posojilna pogodba - neobstoj dolga
Odločitev je sporna v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe: tožeča stranka namreč kot dolžnikova dolžnica trdi, da dolg iz posojilne pogodbe (delno) več ne obstoji. Vendar tega po presoji sodišča ni uspela dokazati. Iz bančnih računov ni razvidno nobeno vračilo denarja. Knjiženja, na katera se sklicuje, pa so bila nesporno opravljena naknadno in so zato neverodostojna. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo ter zatrjevanje (v tožbi), da je zmanjšala svoj dolg z izplačilom plač delavcem v gotovini, na drugačno odločitev ne vpliva.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR, kar je tudi v obravnavanem primeru.
ZUP člen 57, 57/2, 74, 98, 98/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
davčna izvršba - zapisnik - sklep o davčni izvršbi - vročitev sklepa - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Vsebini izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožnica ne ugovarja. Ugovarja vročitvi sklepa, to je vročitvi po pooblaščencu (odvetniku) namesto njenemu zakonitemu zastopniku, in sicer zato, ker naj bi za vročitev odvetniku ne bilo predloženo veljavno pooblastilo. Glede na podatke spisov to ne drži, saj se tudi v izvršilnem postopku, ki ga je šteti za nadaljevanje inšpekcijskega, lahko upošteva (splošno) pooblastilo, ki ga je dala odvetniku (takrat še) zakonita zastopnica tožnice. Sicer pa to za odločitev v konkretnem primeru niti ni bistveno - bistveno je, da je oseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila. Zakoniti zastopnik tožnice je izpodbijani sklep očitno prejel in je tudi seznanjen z njegovo vsebino, saj je zoper sklep (po istem pooblaščencu - odvetniku) vložil tožbo in pred tem že pritožbo. Zato ne more uveljavljati nepravilne vročitve kot razlog za nezakonitost izpodbijanega sklepa in s tem kot razlog za njegovo odpravo.
Iz zapisnika in njegove vsebine je jasno razvidno, da ne gre za akt, s katerim bi bilo (dokončno) odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, temveč za akt procesne narave, izdan med postopkom izvršbe. Gre torej za akt, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper zapisnik kot nedopustno zavrglo.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka zgoraj navedenih deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani toženke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Ker je tožnica pisno sporočila sodišču da je tožena stranka po vložitvi tožbe izdala odločbo, in da tožbo v predmetnem upravnem sporu umika, je sodišče zaradi umika tožbe postopek ustavilo.
ZICPES člen 71, 74. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3.
carinski ukrepi - varstvo pravic intelektualne lastnine - uničenje blaga pod carinskim nadzorom - izpolnitev pogojev za izrek ukrepa
V obravnavani zadevi je bila izdana odločba o začasnem zadržanju blaga, ki je bila izdana na podlagi 17. člena Uredbe (EU) št. 608/2013, zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine blagovne znamke znamke „H2O MOP“ imetnika te pravice - tožnika. Iz 23. člena Uredbe izhaja, da se blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, lahko uniči pod carinskim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa. Med drugim je kot pogoj določeno soglasje deklaranta ali imetnika blaga, ki ga le-ta poda v 10 delovnih dneh od datuma, od katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom ne potrdi svojega soglasja za uničenje blaga in jih ne obvesti o nasprotovanju uničenju blaga v teh rokih, lahko carinski organi štejejo, da je deklarant ali imetnik blaga potrdil svoje soglasje za uničenje tega blaga. Podobno določa tudi 71. člen ZICPES, ki se še uporablja do uveljavitve vladne uredbe. Iz navedene določbe prav tako izhaja, da je pogoj za uničenje blaga soglasje deklaranta, lastnika blaga ali osebe, ki z blagom razpolaga (4. in 5. odstavek 71. člena ZICPES).
dohodnina - odmera dohodnine - plača - prispevki za socialno varnost - povezane osebe
Tožnica je zoper informativni izračun dohodnine za leto 2010 ugovarjala, da ji del dohodka s strani družbe A. ni bil izplačan, temveč so bili zaradi upoštevanja pokojninske dobe od dohodka plačani samo prispevki za socialno varnost za obdobje od 1994 do 1998 ter da se zato obračunane plače od teh prispevkov pri odmeri dohodnine ne bi smelo upoštevati. Tudi sodišče ji pri tem ne more slediti. Izplačevalec dohodka, družba A. d.o.o., je bil ob predaji REK obrazca poleg plačila obveznih prispevkov za socialno varnost dolžan tožnici izplačati tudi osebni dohodek in akontacijo dohodnine. Obveznost oddaje obračuna REK nastane ob izplačilu dohodka in tožnica je kot povezana oseba omenjene družbe to vedela. Kot povezana oseba pa se je tudi po prenehanju delovnega razmerja v omenjeni družbi (lahko) dogovorila, da ji le-ta plača razliko manjkajočih prispevkov za obdobje od leta 1994 do 1998 brez neto izplačila dohodka. S tem dogovorom se je odpovedala izplačilu neto plače, medtem ko ji je bila bruto plača dejansko dana na razpolago. Na podlagi obstoječe zakonske ureditve ni mogoče obračunati prispevkov za socialno varnost od plače, pri tem pa ne obračunati akontacije dohodnine. Glede neto plače pa je mogoče, da je plačana, da se ji je prejemnik odpovedal ali pa da obstaja o tem spor med prejemnikom in izplačevalcem. Okoliščine konkretnega primera, tudi povezanost oseb in vloga, ki jo je tožnica imela v družbi A. (družbenica, direktorica), utemeljujejo ugotovitev, da se je tožnica delu neto plače odpovedala.