Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Dejstvo, da ga za dejavnost uporablja najemnik, ki je družba v solasti tožnice, na odmero davka tožnici ne vpliva.
Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilca za mednarodno zaščito člen 7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1. ZMZ člen 51. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - začasna odredba
Tožena stranka pojasnjuje, da bo le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, dokler se ne bo odločilo o njegovi prošnji, kar bi torej smiselno lahko pomenilo tudi, da je dopustna omejitev gibanja prosilcem za azil že tudi zgolj iz razloga, ker so prosilci za mednarodno zaščito. Takega pomena pa ni mogoče pripisati niti določilu 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ niti določilom 2. alineje 1. odstavka 51. člena.
Tožnik ni niti zatrjeval niti dokazoval škode, ki bi mu nastajala z omejitvijo gibanja na območju Azilnega doma, zato je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe izpodbijani sklep izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani. Gibanje je še vedno omejeno, čeprav brez posega v njegovo osebno svobodo.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
davčna izvršba - izvršilni naslov - odmera dohodnine za leto 2006 - pravica do odmere davka - zastaranje - prehodne določbe zakona
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.
DDV - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije - uporaba identifikacijske številke za druge goljufije v zvezi z DDV - zloraba identifikacijske številke
Davčna organa nista pravno zadostno ugotovila obstoja tistih resnih pokazateljev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je vloga tožnika v obravnavani transakciji dobave blaga v tujo državo članico takšna, da verjetno omogoča zlorabo ID številke oz., da je ID številka tožnika za namene DDV verjetno uporabljena v druge goljufije v zvezi z DDV.
Po presoji sodišča izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Za tak preizkus je predvsem potrebno, da je izrek odločbe jasen, da je dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter da so dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev, kot jo obsega izrek odločbe, oprta.
pravica do subvencionirane malice - stvarna pristojnost - socialni spor
Določba 38. člena ZUJPS določa, da o pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Sodno varstvo je tako zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem odloča stvarno pristojno socialno in ne Upravno sodišče.
davčna izvršba - DDV - prispevki za socialno varnost - izvršba na premičnine - obstoj terjatve
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane.
Tožnik v tožbi svojo pavšalno navedbo, da je celotni dol poplačan, izkazuje le s sklicevanjem na listine, ki jih je priložil v upravnem postopku, ki pa jih je presodil že drugostopenjski upravni organ.
postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo
Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče tožniku na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, ki bo zastopal tožnika v tem upravnem sporu ter pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - združitev postopka
Iz drugega odstavka 14. člena ZOdvT izhaja, da odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat, kar kaže na namen zakonodajalca, da se vzpostavi celovitejši pristop nagrajevanja dela odvetnikov, v katerem se odvetnikove zaključene celote storitev v postopku ne drobijo. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s 36. členom ZOdvT tožeči stranki priznala nagrado za enoten postopek in stroške, pri čemer je upoštevala kot vrednost spornega predmeta 62.000,00 EUR (seštevek višin spornega predmeta v zadevi N 100/2012 in pridruženi zadev N 15/2013), tako kot izhajata iz zapisnikov nepravdne zadeve.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka roka za dopolnitev vloge ne bi smela obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka po mnenju sodišča ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi.
ZGO-1 člen 136, 136/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka z izvedenimi dokazi in okoliščinami, ki so bile za odločitev v tej zadevi bistvene, to je, da je tožeča stranka posegla v statične elemente objekta, v katerem je izvajala rekonstrukcijo, in dokazi, ki to utemeljujejo, tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila in ji ni dala možnosti da se o njih izjavi.
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka je v tem, da v njem za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku kot npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci ali ogled.
ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja RS 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 122, 127a, 127a/3.
mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - kršitev obveznosti poročanja - vračilo sredstev
V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik do 31. marca 2014 ni oddal poročila o doseganju ciljev na kmetiji, tega pa tudi v pozivu za predložitev tega poročila ni storil. Kot sam navaja, je to storil šele kasneje, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker tožnik predmetnega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti del prejetih sredstev.
denacionalizacija - družbi podržavljeno premoženje - upravičenec do denacionalizacije
Za javno trgovinsko družbo v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi po prenosu premoženja na delniško družbo imela v lasti kakršnokoli premoženje, ki bi lahko bilo predmet podržavljenja.
Ugotovitve, da je bilo premoženje podržavljeno delniški družbi, po presoji sodišča ne more postaviti pod vprašaj niti Odločba Okrajne zaplembene komisije, ki se sicer glasi na zaplembo premoženja javne trgovinske družbe. V obravnavani zadevi je do podržavljenja namreč prišlo že s samo uveljavitvijo Odloka AVNOJ - torej v času, ko je bilo premoženje javne trgovinske družbe že preneseno na delniško družbo, ki jo je zato treba šteti za družbo, katere premoženje je bilo podržavljeno.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila - podlaga za odmero nadomestila - inšpekcijska odločba - izrek odločbe
Podlaga za izdajo odločbe o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pravnomočna odločba inšpekcijskega organa. Upravni organ je vezan na v tej odločbi ugotovljen nedovoljen poseg v prostor in na pravnomočno ugotovljeno ugotovitev inšpekcijskega organa o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, dolžan pa je na podlagi določbe 157. člena ZGO-1 izvesti ugotovitveni postopek in v njem izdati samostojno odločbo. Gre za odločbo, ki investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje nalaga obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, zato mora imeti vse v določbi 213. člena ZUP zahtevane lastnosti. Izrek odločbe mora biti torej določen, kar v tem primeru pomeni, da mora vsebovati, poleg podatkov o zavezancu za plačilo nadomestila, tudi podatke o nedovoljeni gradnji, na katero se plačilo nadomestila nanaša.
omejitev gibanja - postopek odstranitve tujca iz države - načelo sorazmernosti
Uporaba pridržanja za namen odstranitve tujca iz države mora biti omejena, prav tako se mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklep o zavrženju pritožbe - davčna izvršba
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Tožeča stranka izpodbija upravni akt prve stopnje iz III U vpisnika tega sodišča, iz tega pa ne izhaja, da bi tožeča stranka sprožila upravni spor zoper navedeni sklep o zavrženju pritožbe. Glede na navedeno je postal sklep o zavrženju pritožbe organa druge stopnje pravnomočen, v posledici tega pa je treba šteti, da tožeča stranka zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, pritožbe sploh ni vložila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev oblike brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Iz tožnikovih navedb tako v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč kot v tožbi izhaja, da ima več nerešenih spornih vprašanj z najemodajalko, ki pa jih ne more ustrezno pravno kvalificirati. Za takšen primer ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno prav proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - oddaljenost kmetijskih zemljišč - zemljišča v lasti zakoncev
Pri besedni zvezi „v lasti zakonskega para“, kot ga opredeljuje prvi odstavek 2. člena ZDKG, gre za dejansko situacijo lastništva izključno enega od zakoncev, se pa z nepremičninami skupno gospodari oziroma na njih opravlja skupna gospodarska dejavnost.
Zemljišča v k.o. Č. tudi po presoji sodišča z gospodarsko enoto (kmetijo) v k.o. A. predstavljajo enovito kmetijsko gospodarstvo. Sama oddaljenost nepremičnin ni ovira za določitev enotne zaščitene kmetije, ker gre pri zemljiščih v k.o. Č. pretežno za gozd oziroma gozdno zemljišča (kar izhaja tudi iz mnenja Zavoda za gozdove), za katerih obdelavo neposredna bližina prvotno zaščitene kmetije ni potrebna.