Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V konkretnem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga uporablja najemnik, pravna oseba, ki je sicer v solasti tožnice, kar pa na odmero davka tožnici ne vpliva.
davčna izvršba - izvršilni naslov - odmera dohodnine za leto 2006 - pravica do odmere davka - zastaranje - prehodne določbe zakona
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Dejstvo, da ga za dejavnost uporablja najemnik, ki je družba v solasti tožnice, na odmero davka tožnici ne vpliva.
ZUTD člen 163/1, 164/1, 167/1, 167/2. ZID-1 člen 2, 16.
ukrep inšpektorja za delo - ukrep prenehanja opravljanja dela z delavci - napoteni delavci - podizvajalsko oziroma naročniško razmerje
Tožnik pri opravljanju svoje dejavnosti čiščenja v svoj delovni proces vključuje delavce, ki so bili napoteni s strani delodajalcev, ki za to dejavnost niso imeli izvedenega vpisa v register pri ministrstvu, pristojnem za delo. Za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa je bistvena ugotovitev, da so obravnavani delavci storitve čiščenja opravljali po navodilih in nadzorom tožnika, z delovnimi sredstvi in čistili tožnika in v delovni obleki tožnika. Navedeni delavci so bili tožniku na razpolago. Da gre za kontinuirano delo izkazujejo tudi evidence dela.
DDV - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije - uporaba identifikacijske številke za druge goljufije v zvezi z DDV - zloraba identifikacijske številke
Davčna organa nista pravno zadostno ugotovila obstoja tistih resnih pokazateljev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je vloga tožnika v obravnavani transakciji dobave blaga v tujo državo članico takšna, da verjetno omogoča zlorabo ID številke oz., da je ID številka tožnika za namene DDV verjetno uporabljena v druge goljufije v zvezi z DDV.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - združitev postopka
Iz drugega odstavka 14. člena ZOdvT izhaja, da odvetnik lahko prejme nagrade v isti zadevi le enkrat, kar kaže na namen zakonodajalca, da se vzpostavi celovitejši pristop nagrajevanja dela odvetnikov, v katerem se odvetnikove zaključene celote storitev v postopku ne drobijo. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s 36. členom ZOdvT tožeči stranki priznala nagrado za enoten postopek in stroške, pri čemer je upoštevala kot vrednost spornega predmeta 62.000,00 EUR (seštevek višin spornega predmeta v zadevi N 100/2012 in pridruženi zadev N 15/2013), tako kot izhajata iz zapisnikov nepravdne zadeve.
davčna izvršba - DDV - prispevki za socialno varnost - izvršba na premičnine - obstoj terjatve
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane.
Tožnik v tožbi svojo pavšalno navedbo, da je celotni dol poplačan, izkazuje le s sklicevanjem na listine, ki jih je priložil v upravnem postopku, ki pa jih je presodil že drugostopenjski upravni organ.
postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo
Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče tožniku na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, ki bo zastopal tožnika v tem upravnem sporu ter pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožena stranka roka za dopolnitev vloge ne bi smela obravnavati kot prekluzivni rok, saj zamuda tega roka po mnenju sodišča ne bi smela imeti škodljivih posledic za vložnika pod pogojem, da je vloga dopolnjena še pred izdajo akta, s katerim se odloči o vlogi.
ZGO-1 člen 136, 136/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka z izvedenimi dokazi in okoliščinami, ki so bile za odločitev v tej zadevi bistvene, to je, da je tožeča stranka posegla v statične elemente objekta, v katerem je izvajala rekonstrukcijo, in dokazi, ki to utemeljujejo, tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila in ji ni dala možnosti da se o njih izjavi.
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka je v tem, da v njem za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku kot npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci ali ogled.
pravica do subvencionirane malice - stvarna pristojnost - socialni spor
Določba 38. člena ZUJPS določa, da o pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve in da pritožba ne zadrži izvršitve ter da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Sodno varstvo je tako zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem odloča stvarno pristojno socialno in ne Upravno sodišče.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - manj zahtevni objet - vzdrževalna dela
Za vzdrževalna dela je bistveno, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje raven izpolnjevanja bistvenih zahtev. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka zgradila nov objekt namesto prejšnjih treh objektov, tako da je postavila novo konstrukcijo z nosilnimi stenami ter armiranima betonskima ploščama. Navedenih del pa ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela v skladu z ZGO-1.
denacionalizacija - družbi podržavljeno premoženje - upravičenec do denacionalizacije
Za javno trgovinsko družbo v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi po prenosu premoženja na delniško družbo imela v lasti kakršnokoli premoženje, ki bi lahko bilo predmet podržavljenja.
Ugotovitve, da je bilo premoženje podržavljeno delniški družbi, po presoji sodišča ne more postaviti pod vprašaj niti Odločba Okrajne zaplembene komisije, ki se sicer glasi na zaplembo premoženja javne trgovinske družbe. V obravnavani zadevi je do podržavljenja namreč prišlo že s samo uveljavitvijo Odloka AVNOJ - torej v času, ko je bilo premoženje javne trgovinske družbe že preneseno na delniško družbo, ki jo je zato treba šteti za družbo, katere premoženje je bilo podržavljeno.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - nadaljnje dovoljenje za prebivanje z drugačnim namenom - rok za vložitev vloge
Na isti dan, ko je prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča, je tožnik podal prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, kar tudi z vidika štetja rokov po dnevih iz 1. in 2. odstavka 100. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZTuj-2 ni prepozno. Tožena stranka njegove prošnje zato ne bi smela zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev oblike brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Iz tožnikovih navedb tako v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč kot v tožbi izhaja, da ima več nerešenih spornih vprašanj z najemodajalko, ki pa jih ne more ustrezno pravno kvalificirati. Za takšen primer ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno prav proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila - podlaga za odmero nadomestila - inšpekcijska odločba - izrek odločbe
Podlaga za izdajo odločbe o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pravnomočna odločba inšpekcijskega organa. Upravni organ je vezan na v tej odločbi ugotovljen nedovoljen poseg v prostor in na pravnomočno ugotovljeno ugotovitev inšpekcijskega organa o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, dolžan pa je na podlagi določbe 157. člena ZGO-1 izvesti ugotovitveni postopek in v njem izdati samostojno odločbo. Gre za odločbo, ki investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje nalaga obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, zato mora imeti vse v določbi 213. člena ZUP zahtevane lastnosti. Izrek odločbe mora biti torej določen, kar v tem primeru pomeni, da mora vsebovati, poleg podatkov o zavezancu za plačilo nadomestila, tudi podatke o nedovoljeni gradnji, na katero se plačilo nadomestila nanaša.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člena ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklep o zavrženju pritožbe - davčna izvršba
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Tožeča stranka izpodbija upravni akt prve stopnje iz III U vpisnika tega sodišča, iz tega pa ne izhaja, da bi tožeča stranka sprožila upravni spor zoper navedeni sklep o zavrženju pritožbe. Glede na navedeno je postal sklep o zavrženju pritožbe organa druge stopnje pravnomočen, v posledici tega pa je treba šteti, da tožeča stranka zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, pritožbe sploh ni vložila.