pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij - pogojni odvzem dovoljenja - načrt finančnega prestrukturiranja - pravila ocenjevanja vrednosti podjetij
Pri izreku pogojnega ukrepa odvzema dovoljenja je tožena stranka odločitev pravilno oprla le na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v predmetni odločbi o začetku postopka odvzema dovoljenja oz. v izjavi tožnice, v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZRev-2. Določbe Zrev-2 so bile v obravnavani zadevi upoštevane, zato ugovori tožnice, da so bile v postopku storjene bistvene kršitve pravil postopka, niso utemeljeni.
Namen poročila iz 146. člena ZFPPIPP je oceniti, ali so izpolnjene materialno-pravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave. Poročilo mora biti sestavljeno v skladu s pravili stroke ocenjevanja vrednosti podjetij. Iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi izključeval uporabo ZRev-2. Na podlagi četrtega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora NFP pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti in o tem pripraviti poročilo. Imenovanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti ureja ZRev-2 in tako za njegovo delovanje veljajo določbe ZRev-2. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti mora pri izvrševanju svojih nalog upoštevati strokovna pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih med drugim določa ZRev-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnikovo lastno premoženje presega mejni znesek 13.780,00 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s šestim odstavkom 36. člena ZSVarPre-C izključuje pravico prosilca do BPP.
davek od dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti - zavezanec za plačilo davka - član kmečkega gospodinjstva - davčna osnova
Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Ne glede na to, da so lahko dohodki, izplačani za namene upravljanja kmetijske dejavnosti, izplačani le enemu članu kmečkega gospodinjstva, se kot del davčne osnove upoštevajo vsem članom kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in to v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev za dohodnino.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Davčni organ po prejemu pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi uradoma oceni, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. Zakonska določba četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne omogoča zadržanje izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 38, 38/3. ZFPPIPP člen 314, 314/7.
prispevki za socialno varnost - stečaj - v stečaju priznane terjatve za plačilo davkov ali prispevkov - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - pravni interes - zavrženje tožbe
Na določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe se v upravnem sporu ni mogoče sklicevati.
Če je terjatev za plačilo davkov ali prispevkov v stečajnem postopku priznana, po določbi sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za vodenje postopka, v katerem pristojni organ odloča o terjatvi, za vložitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva v tem postopku in za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Tudi če bi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ugotavlja obstoj tožnikove obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, šteli za odločitev pristojnega organa o obstoju terjatve iz tega naslova, torej tožnik po izrecni določbi zakona pravne koristi za tožbo v upravnem sporu zoper takšno odločitev ne izkazuje, ker je bila terjatev v stečajnem postopku priznana. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - stalni skrbnik - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijanega sklepa tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. Pozivanje k morebitni odobritvi tožbe bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje, za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - postavitev začasnega zastopnika
Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Navedeno pomeni, da bi lahko tožnik opravljal pravdna dejanja v tem upravnem sporu le po svojem zakonitem zastopniku. Tožnik pa je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, za kar pa ni procesno sposoben.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe prosilca z dopisom pozvati, da se izjasni, za katere ostale predmete po posameznih šolskih letih zahteva podatke.
URS člen 22, 34. ZIntPK člen 11, 11/2, 13, 13/5, 13/7, 15, 15/1, 16. ZUS-1 člen 4, 66.
subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - zaključne ugotovitve - seznanitev z osnutkom ugotovitev - pravica do izjave - sodelovanje v dokaznem postopku
Zakonitost zaključnih ugotovitev ni odvisna le od materialne zakonske podlage v petem odstavku 13. člena ZIntPK, temveč tudi od tega, ali je bil izdan v skladu s predpisanim postopkom, s čimer je tožniku zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Zakonodajalec s prvim odstavkom 11. člena ZIntPK Komisiji za preprečevanje korupcije ni dal pooblastila za avtonomno predpisovanje postopkovnih določb, temveč zgolj za podrobnejšo ureditev načina njihovega izvrševanja.
Komisija med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek ugotovitev v izjasnitev, in objavo ugotovitev na svoji spletni strani, ne sme opravljati nobenih nadaljnjih postopkovnih dejanj (torej nadaljevati postopka), niti razlogov svojih ugotovitev dopolnjevati s takimi, o katerih se obravnavana oseba ni mogla opredeliti. Z drugačnim ravnanjem je očitno kršena temeljna procesna pravica obravnavane osebe do izjasnitve.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v tej zadevi se je iztekel dne 17. 1. 2015. Ker je bila to sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZUP, kot tudi v ZPP, treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče v soboto, ampak s potekom prvega prihodnjega delavnika. Ker je bilo to v ponedeljek, 19. 1. 2015, je tožba tožnika, vložena dne 20. 1. 2015, prepozna, zato jo je sodišče zavrglo.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo Sodnega sveta o neizbiri kandidata na mesto sodnika ni upravni akt v smislu določb ZUS-1. Tudi ZSS ne določa, da bi bilo zoper obvestilo dopustno sprožiti upravni spor.
Odločitev o tem, da je določeni kandidat najbolj primeren za zasedbo razpisanega sodniškega mesta in se ga predlaga Državnemu zboru v imenovanje, je akt o izbiri, ki temelji na z zakonskimi okviri določeni diskreciji Sodnega sveta. To izhaja iz četrtega in petega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da Sodni svet pri izbiri ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto.
Sodni svet je avtonomen pri izbiri (ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata, ni dolžan izbrati kandidata, ki izpolnjuje formalne pogoje), zato tudi lahko določi, kako bo postopek (kolikor ni izrecno urejen z zakonom) vodil.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica - stavbna zemljišča - vrednotenje podržavljenih zemljišč
Podjetje – tedaj B. d.d. - je pridobilo lastninsko pravico na predmetnih zemljiščih z zaključenim postopkom lastninskega preoblikovanja po ZLPP (in pravne posledice zaključka lastninskega preoblikovanja podjetja so razvidne iz vpisov v sodnem registru), zato tožnica na drugačno presojo sodišča ne more vplivati z navedbami, da družba A. d.d. pri predmetnih nepremičninah v zemljiški knjigi nima vpisane lastninske pravice.
Pravni status podržavljenih zemljišč kot stavbnih bi tožnica lahko dokazala le, če bi dokazala, da so bila v času podržavljenja (l. 1947) opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje.
Tožnica, ki se z ugotovitvami ministrstva ni strinjala, je drug način ugotavljanja sedanje vrednosti podržavljenih zemljišč v postopku tudi predlagala, med drugim z dokazovanjem z izvedencem, vendar njenemu dokaznemu predlogu kot nepotrebnemu organ ni sledil. Neupoštevanje take strankine pravice pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
URS člen 22. ZUS-1 člen 4. ZIntPK člen 4, 13, 15. ZUP člen 9.
upravni spor - poseg v človekove pravice - ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - varstvo integritete in preprečevanje korupcije - opustitev dolžnega ravnanja - pravica do enakega varstva pravic - načelo zaslišanja stranke
Izpodbijani akt je bil izdan na podlagi 13. člena ZIntPK. Slednji podrobno ureja postopek za sprejem in objavo zaključnih ugotovitev. Komisija pri svojih postopkih, skladno z določbo 15. člena ZIntPK, če s tem zakonom ni določeno drugače, uporablja ZUP. Komisija svoje poslovanje uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti (11. člen ZIntPK). Iz navedenega sledi, da mora komisija pri svojih postopkih primarno uporabljati procesna pravila ZIntPk, subsidiarno pa pravila ZUP. Procesna vprašanja lahko drugače kot ZUP ureja le zakon, ne pa podzakonski akt-poslovnik. Zato je torej zmotno stališče tožene stranke, da se zaradi specifičnosti predmetnega postopka kot nadzornega postopka, pri tem postopku ne uporabljajo pravila ZUP, ki veljajo za odločanje v upravnih zadevah.
Upoštevajoč določbo sedmega odstavka 13. člena ZIntPK, bi, po presoji sodišča, morala tožena stranka, pred objavo, tožniku posredovati v izjasnitev tudi dopolnjen osnutek, tako da bi se tudi o navedbah v dopolnjenem osnutku lahko izjasnil. Ker tega ni storila, tožnik ni imel možnosti, da bi se izjasnil o naknadnih dejstvih in okoliščinah, ki lahko vplivajo na odločitev. To pomeni, da v postopku niso bile upoštevane vse v 13. členu ZIntPK določene procesne določbe, ki pomenijo izpeljavo načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Ker je torej bila tožniku kršena pravica do izjave, je izpodbijani akt iz tega razloga nezakonit.
sodnik - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - obvestilo o neizbiri kandidata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe
V postopkih za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov je sodno varstvo zagotovljeno v skladu z 21.a členom ZSS zoper predlog za izvolitev iz 21. člena ZSS oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena ZSS. Zato obvestilo o neizbiri kandidata ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Namen in obseg prostega preudarka izhajata iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano. Namen prostega preudarka, danega sodnemu svetu v postopkih izvolitev oziroma imenovanj sodnikov, je v tem, da se na ta način izbere najprimernejši kandidat za zasedbo prostega sodniškega mesta, pri tem pa je obseg prostega preudarka zamejen s kriteriji, ki so določeni v 28. in 29. členu ZSS. Po presoji sodišča je bil v izpodbijanem aktu prosti preudarek uporabljen v skladu z namenom, za katerega je določen, iz obrazložitve odločbe pa so razvidne dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za sprejeto odločitev. Na tej podlagi sodišče zaključuje, da meje prostega preudarka niso bile prekoračene.
davčna izvršba - izvršilni naslov - odmera dohodnine za leto 2006 - pravica do odmere davka - zastaranje - prehodne določbe zakona
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.
Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilca za mednarodno zaščito člen 7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1. ZMZ člen 51. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - začasna odredba
Tožena stranka pojasnjuje, da bo le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, dokler se ne bo odločilo o njegovi prošnji, kar bi torej smiselno lahko pomenilo tudi, da je dopustna omejitev gibanja prosilcem za azil že tudi zgolj iz razloga, ker so prosilci za mednarodno zaščito. Takega pomena pa ni mogoče pripisati niti določilu 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ niti določilom 2. alineje 1. odstavka 51. člena.
Tožnik ni niti zatrjeval niti dokazoval škode, ki bi mu nastajala z omejitvijo gibanja na območju Azilnega doma, zato je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe izpodbijani sklep izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani. Gibanje je še vedno omejeno, čeprav brez posega v njegovo osebno svobodo.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razumnost zadeve
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP je namesto kriterija „nujnosti sprožitve postopka“, ker ga ob pravilni razlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ta določba ne obsega, treba uporabiti kriterij „razumnosti sprožitve postopka“ - ta pa je eksplicitno (že) določen v prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP (ta določba se uporabi ob upoštevanju še določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP).
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Dejstvo, da ga za dejavnost uporablja najemnik, ki je družba v solasti tožnice, na odmero davka tožnici ne vpliva.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.