V obravnavani zadevi je carinski organ po tretjem odstavku 78. člena CZS imel vsa pooblastila za postopanje, tudi glede pridobitve podatkov o transakcijski vrednosti spornega blaga iz 29. člena CZS. Carinski organ je postopal v okviru uradnega sodelovanja s tujo carinsko administracijo na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o medsebojnem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah. V postopku naknadnega preverjanja spornih računov je bilo ugotovljeno, da so bili priloženi računi izdani v nižjih vrednostih od dejanske vrednosti blaga, kot so jih izdali tuji izvozniki.
trgovanje s fitofarmacevtski sredstvi - dovoljenje za vzporedno trgovanje - izdaja dovoljenja - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru oba upravna akta ne izpolnjujeta pogojev, ki jih za upravni akt določa prvi odstavek 214. člena ZUP. Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov. Prav tako ne vsebuje navedb o dokazih, na katere je ugotovljeno dejansko stanje oprto. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi katerih kemijskih analiz je upravni organ ugotovil, da obravnavani FFS nista identični in na podlagi katerih konkretnih dokumentov hrvaškega organa je prvostopenjski organ ugotovil, da FFS nista identični v smislu tretjega odstavka 52. člena Uredbe 1107/2009/ES.
ZUP člen 214. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2013 točka 7.6.
javni razpis - sofinanciranje kulturnih projektov - področje knjige - delovna štipendija - ustvarjanje v slovenskem jeziku - razpisni kriteriji - strokovna ocena
Pri obravnavanem razpisu se za dodelitev podpore zahteva, da gre za ustvarjanje avtorjev v slovenskem jeziku. Zato ima prav toženka, ko navaja, da je strokovna komisija pri ocenjevanju po vseh kriterijih iz razpisa lahko upoštevala samo obseg in kvaliteto tožničinih del v slovenskem jeziku, in obenem nima prav tožnica, ko navaja, da ta pogoj – ustvarjanje v slovenskem jeziku – velja le pri ocenjevanju kvalitete celotnega opusa, ne pa tudi po ostalih dveh kriterijih, to je kriteriju odmevnosti avtorjevega dela in po kriteriju delovni načrt za leto 2013. Vendar pa dejstvo, da tožnica ustvarja tudi v tujem jeziku, še ne pomeni, da ocena tožničinih del v slovenskem jeziku ni potrebna, oziroma da je za dodeljeno število točk dovolj že ugotovitev, da tožnica ustvarja tudi v tujem jeziku, vključno z deležem tovrstnega ustvarjanja, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe oziroma iz obrazložitve strokovne komisije. Za takšen način ocenjevanja (torej glede na delež ustvarjanja v slovenskem jeziku) sodišče v pogojih razpisa ni našlo podlage. Opisana situacija pomeni samo, da se tožničino ustvarjanje v tujem jeziku pri ocenjevanju ne upošteva ter da so predmet ocenjevanja po razpisnih kriterijih zgolj dela, ki jih je tožnica ustvarila oziroma jih načrtuje ustvariti v slovenskem jeziku. Da bi bila ocena teh njenih del po posameznih kriterijih razpisa opravljena, iz razlogov izpodbijane odločbe, kljub ponovljenemu postopku, še vedno ni razvidno.
V obravnavani zadevi je sporno navajanje tarifnih številk Odvetniške tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa. Prvostopenjski organ bi se moral do priglašenih stroškov pooblaščenca tožnika, opisno navedenih v stroškovniku pritožbe z dne 13. 11. 2014, opredeliti in jih ovrednotiti, skladno s pravilno tar. številko veljavne OT, ter jih tožniku, glede na uspeh pritožbe z dne 13. 11. 2014 (s pritožbo je tožnik uspel), priznati v ustrezni višini.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Vse posamezne okoliščine, ki jih glede ravnanja odvetnice tožnik še posebej izpostavlja v tožbi in meni, da niso bile upoštevane oziroma ne v zadostni meri, je sodišče v sodbi III P 2480/2011 z dne 9. 7. 2014 (že) upoštevalo ter ocenilo njihov pomen za izid posameznega pravdnega postopka, namreč da nevestno ravnanje odvetnice v nobenem primeru ni bilo razlog za neuspeh tožnika. Organ za BPP tako ni imel razloga, da takim prepričljivo utemeljenim ocenam ne bi sledil.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - javna dražba - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - prenos lastninske pravice
Lastninska pravica na nepremičnini na tožnika (še) ni bila prenesena, zaradi česar tožnik ne more z uspehom uveljavljati, da je predkupni upravičenec po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ in je bila zato odločitev organa pravilna. Stranka z interesom je namreč izkazala, da ima status kmeta in da ima v lasti sosednjo nepremičnino.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - prodaja nepremičnin pred podržavljanjem
Lastninski dokazi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izkazujejo, da je tožnica prodala sporni zemljišči pred podržavljenjem, kar ne glede na v aktu o podržavljenju navedeni zemljišči in neizvršitev neposredno kupne pogodbe iz leta 1939 v zemljiški knjigi pomeni, da tožnica do vračila teh zemljišč po ZDen ni upravičena, ker ji ti nista bili podržavljeni. Obravnavani zemljišči tako ne moreta biti predmet podržavljenja, ker v času podržavljenja nista bili (več) v lasti pravne prednice tožnice. S tem pa je tudi izkazano, da bi bila tožnica obogatena, če bi ji bilo premoženje, ki ji ni bilo podržavljeno, vrnjeno v obravnavanem postopku denacionalizacije.
dodelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - onemogočena uporaba frekvenčnega spektra
Tožnikove trditve o grozeči težko popravljivi škodi so neizkazane, saj navedb o nemožnosti oziroma bistveno zmanjšani možnosti opravljanja telekomunikacijskih storitev ni oprl na konkretno podana relevantna dejstva, za katera bi predložil tudi dokaze, ter zatrjevanega bistvenega zmanjšanja obsega dejavnosti ni finančno ovrednotil ter tega podatka predstavil v razmerju do njegovih povprečnih doseženih letnih prihodkov oziroma do njegovega povprečnega doseženega letnega poslovnega izida (kar bi bili podatki, s katerimi bi bilo mogoče izkazati ogroženost tožnikovega poslovanja sploh in obstoja). Predvsem pa so ostale neizkazane tožnikove trditve o grozeči škodi že glede na odločitev v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki je po vsebini (že) začasna odredba, da se odločba o dodelitvi spornih frekvenc tožniku z dne 8. 4. 2008 do končanja obnovljenega postopka izvršuje.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi in posledično s tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe, ki je bila tožeči stranki izdana na podlagi 175. člena ZDavP-2. Uveljavljajo se lahko le ugovori, ki se nanašajo na izvršbo. Tožeča stranka ugovarja obstoju terjatve po sklepu o davčni izvršbi na terjatev dolžnika in s tem (posredno) zakonitosti izvršilnega naslova. To niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v tem postopku, temveč gre za ugovore, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Zato jih že davčni organ utemeljeno zavrne kot nepomembne za izpodbijano odločitev, iz istih razlogov pa enake tožbene ugovore zavrača tudi sodišče.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Tožnik, ki je bil takrat še mladoletni otrok, je skupaj z družino Republiko Slovenijo zapustil 31. 10. 1991. Njegova odsotnost iz države tako ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča dne 26. 2. 1992, ker je tožnik skupaj s starši že pred tem zapustil Slovenijo.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep po določbah ZUS-1 ni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Ker je tožnik zapustil Slovenijo skupaj z družino že 31. 10. 1991, ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča. Tožnik niti ni izkazal nobenih določenih aktivnosti, da bi se vrnil sam ali z družino in nadaljeval življenje v Sloveniji. Tudi zatrjevanja, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanje pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker mu je bilo zaradi članstva v JLA za daljše obdobje prepovedano vstopiti v državo Slovenijo, niti navedbe, da se mu iz tega razloga neupravičeno nalaga breme dokazovanja, sodišče ne more upoštevati kot relevantnih tožbenih ugovorov, ker za to nima pravne podlage.
DDV - dodatna odmera DDV - z namenom uveljavljanja davčnih ugodnosti izdan račun - poslovno sodelovanje - dokaz z listinami
Poslovno sodelovanje, če le-to res obstoji, se zlahka dokazuje z listinami, poslovno korespondenco itd. Običajno je tudi, da se na koncu takega poslovanja preverijo opravljene storitve oziroma dobave. Ker v primeru spornega računa ni bilo tako, se sodišče strinja z davčnima organoma, da je tožnik z akceptiranjem neverodostojne poslovne listine od poslovno neobstoječega zavezanca nezakonito izkazoval terjatev za vstopni DDV in s tem na nezakonit način zniževal svojo davčno obveznost oziroma uveljavljal vračilo vstopnega DDV.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - podporni zid - vzdrževalna dela
Vrste enostavnih objektov so navedene v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki med enostavne objekte uvršča tudi podporne zidove, kjer konstrukcija med dvema višinama zemljišča preprečuje premik višinske razlike med zemljiščema do 0,5 m. Ker v zadevi ni sporno, da znaša višinska razlika med zemljiščema cca 1,60 m, sodišče soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi, da bi si morala tožeča stranka za gradnjo podpornega zidu pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker si tega ni pridobila, se ne more uspešno sklicevati na izvedbo vzdrževalnih del, ki so opredeljena v določbi 10., 10.1 in 10.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tudi po presoji sodišča izvedba vzdrževalnih del predpostavlja, da gre za vzdrževanje objekta, ki je zgrajen skladno z določbami ZGO-1.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.
ZBPP člen 24, 24/1. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2-, 83/2-3.
Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pristojni organ utemeljeno ugotavlja, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedla in ga tudi ni konkretizirala. Navaja samo, da gre za primer, ki v sodni praksi ne obstaja. Pristojni organ sam pri pregledu sodbe pomembnega pravnega vprašanja, o pravilnosti katerega bi bilo treba odločati v reviziji, tudi ni našel. Tudi zelo hude posledice odločitve, v zvezi s katero se vlaga revizija, kot pogoj za revizijo je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Revident mora navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, iz katerih so posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - odločitev sodišča
Tožnikova tožba zaradi molka organa druge stopnje je utemeljena. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in tožnikovim predlogom toženki naložilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti v roku 90 dni od prejema te sodbe, po stanju davčnega spisa na dan izdaje te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, kot primeren glede na težavnost in obsežnost zadeve.
ZDavP-2 člen 31, 141, 141/1. ZDDV-1 člen 84, 86, 86/4.
davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - pristnost računa - brisanje prometa - odločba o prekršku
Predmet tega postopka je izdana odločba o ugotovitvi nepravilnosti, ne pa ugotovitev storjenega prekrška in izrečena sankcija v zvezi z njim, saj je zato pristojen prekrškovni organ in v nadaljevanju sodnik za prekrške, ne pa davčni organ in v nadaljevanju Upravno sodišče. Navedbe tožnika, ki se nanašajo na prekrškovni postopek in na ugotovitve glede izreka o prekrških, so zato za omenjeni postopek nerelevantne.
Z izpodbijano odločbo je bila tožnici prepovedana uporaba nepoštene poslovne prakse, ki jo je tožnica uporabljala pri oglaševanju v svojih katalogih, časopisih, na TV in na njeni spletni strani, v katerih pod sloganom: „Nikjer ceneje“, kjer je pod njim navedeno: „teh izdelkov ne boste nikjer našli ceneje kot v trgovinah A. in B.“ Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZVPNPP se poslovna praksa šteje za zavajajočo med drugim tudi, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti. Zavajajoče oglaševanje je predvsem tisto, ki pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem, zanj pomembnem dejstvu, pred sklenitvijo posla. V konkretnem primeru je bilo za potrošnika pomembno dejstvo cena oglaševanega izdelka.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - predlagatelj postopka preveritve pogojev - obrazložitev odločbe
Ker v primeru preveritve pogojev za zaščito kmetije ne gre za upravljanje in razpolaganje z dediščino, ampak za določitev statusa premoženja, ki je predmet dedovanja, gre pravica predlagati preveritev, ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščito (tudi ob tem, da so interesi dedičev za zaščito večkrat nasprotni) tudi le posameznim dedičem. Dediči niso nujni sosporniki, morajo pa imeti možnost sodelovanja v postopku.
Po drugem odstavku 4. člena ZDKG se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra. Kako so bili ti podatki pri ugotavljanju pogojev za določitev zaščitene kmetije izpolnjeni, upoštevani, pa mora biti iz obrazložitve odločbe, da ta zadosti standardu obrazloženosti iz 214. člena ZUP, razvidno. To pomeni, da mora biti razvidno, katera kmetijska in gozdna zemljišča so bila upoštevana ter kako, in sicer morajo biti vse posamezne upoštevane nepremičnine opredeljene z navedbo parcelne številke, katastrske občine, dejanske rabe v zemljiškem katastru in površine ter (pri kmetijskih zemljiščih) bonitete.