ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - stroški postopka
V tej zadevi je tožničin pravni interes za odpravo izpodbijanega dela upravnega akta prenehal s tem, ko je bila odločba Informacijskega pooblaščenca s sodbo naslovnega sodišča opr. št. I U 817/2015 z dne 3. 9. 2015 v 1. točki izreka odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje istemu organu. S tem je nastal položaj, kot da odločba v izpodbijanem delu sploh ne bi bila izdana.
Ker si je tožnica prizadevala za odpravo izpodbijanega dela odločbe, ta pa je bil v drugem upravnem sporu dejansko odpravljen, je upravičena do povračila stroškov tega postopka.
ZVis člen 71. ZUS-1 člen 32, 37. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
disciplinski postopek - kršitev študijskih obveznosti - avtonomija državne univerze - bistvena kršitev pravil postopka - izrek odločbe - začasna odredba
Sodišče je pri obravnavanju zahteve za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da ima izpodbijani akt takšne bistvene pomanjkljivosti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1 in sicer v 3. točki v povezavi z 2. točko izreka izpodbijanega akta, da je moralo tožbi ugoditi. Izpodbijanega akta se tako sploh ne da preizkusiti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - izvajalec brezplačne pravne pomoči - zavrženje tožbe
Po ZBPP se za izvajanje BPP lahko določi odvetnik kot posameznik ali odvetniška družba, pri čemer ni nobenega dvoma o tem, da je bila v obravnavani zadevi za izvajanje BPP določena odvetnica A.A. osebno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe spremenjena odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožena stranka je naknadno spremenila odločbo, zaradi katere je tožnica s tožbo sprožila upravni spor. Ker je tožnica sodišču sporočila, da ne vztraja pri tožbi, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - zavrženje tožbe
Tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
poračun porabljene energije - spor med odjemalcem električne energije in operaterjem merilne naprave - pravilno delovanje merilnih naprav
Meritve električne energije, ki jih je predložil tožnik, niso upoštevne, saj niti ne zatrjuje, niti ne izkazuje, da bi bile te opravljene z ustreznimi merilnimi napravami.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - odjava stalnega prebivališča - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov v spisu izhaja, da upravni organ tožnici ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnila o ključni sporni okoliščini, to je glede obrazca o odjavi stalnega prebivališča z dne 19. 8. 1991, na katerega je drugostopenjski organ oprl svojo odločitev.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - izdaja soglasja - komisija OBMP
Glede na določbo 8. alineje 21. člena ZZNPOB je Državna komisija za OBMP pristojna za dajanje dovoljenja za izvajanje vsakega postopka OBMP z uporabo spolnih celic darovalca ali darovalke, zato je neutemeljen ugovor tožnikov, da je toženka s svojo odločitvijo posegla na strokovno področje Centra za OBMP Postojna in da za odločanje o medicinskih razlogih za uporabo postopka OBMP ni strokovno usposobljena.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221, 221/1, 226, 227.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za predložitev vloge - vsebinska sprememba vloge po poteku roka za oddajo vloge - subvencioniranje študentske prehrane
Po prvem odstavku 221. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije mora vloga za dodelitev sredstev biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog pa mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je tožnik glede na konkretni javni razpis imel tudi dovolj časa, da je lahko pripravil kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
Tožnik ni izkazal, da je v zadnjem licenčnem obdobju s podiplomskim izpopolnjevanjem zbral 75 kreditnih točk. Prav tako ni opravil preizkusa strokovne usposobljenosti oziroma se na preizkus ni prijavil. To pomeni, da ni izpolnil nobenega od obeh pogojev za podaljšanje zdravniške licence za nadaljnje sedemletno obdobje. Razlogi, ki jih navaja za to, da predpisanih pogojev ni izpolnil, na odločitev ne morejo vplivati. Strokovno usposabljanje je namreč v skladu z določbami ZZdrS in Pravilnika o zdravniških licencah dolžnost vsakega zdravnika ter pogoj za pridobitev in nato podaljšanje licence in s tem za opravljanje zdravniške službe.
davčni inšpekcijski nadzor - rok za izdajo odločbe - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - pričakovana davčna obveznost - višina davčne obveznosti - prijava premoženja
Rok za izdajo odločbe iz 141. člena ZDavP-2 je instrukcijski in ne prekluziven. Zato ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da so izpodbijani sklepi o zavarovanju davčne obveznosti zaradi prekoračenja tega roka nezakoniti in da jih je kot takšne treba odpraviti.
Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Tožnik ne ne more uspeti z ugovorom, da je izrečeni ukrep nesorazmeren. Pri odločanju o zavarovanju je davčni organ pravilno upošteval celotno višino davčne obveznosti in ne le dela, v katerem le-ta presega obveznost, ki jo je davčni organ zavaroval s predhodno izdanimi sklepi. Ne v tem ne v predhodnih postopkih zavarovanja namreč tožnik ni izkazal, da bi katero od sredstev zavarovanja ali vsa sredstva zavarovanja skupaj zadostovala za poplačilo verjetnega zneska davka. Tožnik pa bi tudi sicer lahko, če meni, da izbrani ukrep ni ustrezen, kadarkoli med postopkom predlagal, da se začasni ukrep nadomesti z novim zavarovanjem, ali predloži drug instrument zavarovanja, ki bi zagotavljal izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij - pogojni odvzem dovoljenja - načrt finančnega prestrukturiranja - pravila ocenjevanja vrednosti podjetij
Pri izreku pogojnega ukrepa odvzema dovoljenja je tožena stranka odločitev pravilno oprla le na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v predmetni odločbi o začetku postopka odvzema dovoljenja oz. v izjavi tožnice, v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZRev-2. Določbe Zrev-2 so bile v obravnavani zadevi upoštevane, zato ugovori tožnice, da so bile v postopku storjene bistvene kršitve pravil postopka, niso utemeljeni.
Namen poročila iz 146. člena ZFPPIPP je oceniti, ali so izpolnjene materialno-pravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave. Poročilo mora biti sestavljeno v skladu s pravili stroke ocenjevanja vrednosti podjetij. Iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi izključeval uporabo ZRev-2. Na podlagi četrtega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora NFP pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti in o tem pripraviti poročilo. Imenovanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti ureja ZRev-2 in tako za njegovo delovanje veljajo določbe ZRev-2. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti mora pri izvrševanju svojih nalog upoštevati strokovna pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih med drugim določa ZRev-2.
davek od dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti - zavezanec za plačilo davka - član kmečkega gospodinjstva - davčna osnova
Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. Ne glede na to, da so lahko dohodki, izplačani za namene upravljanja kmetijske dejavnosti, izplačani le enemu članu kmečkega gospodinjstva, se kot del davčne osnove upoštevajo vsem članom kmečkega gospodinjstva, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in to v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev za dohodnino.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 38, 38/3. ZFPPIPP člen 314, 314/7.
prispevki za socialno varnost - stečaj - v stečaju priznane terjatve za plačilo davkov ali prispevkov - upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - pravni interes - zavrženje tožbe
Na določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe se v upravnem sporu ni mogoče sklicevati.
Če je terjatev za plačilo davkov ali prispevkov v stečajnem postopku priznana, po določbi sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za vodenje postopka, v katerem pristojni organ odloča o terjatvi, za vložitev pritožbe ali drugega pravnega sredstva v tem postopku in za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Tudi če bi izpodbijani sklep v delu, v katerem se ugotavlja obstoj tožnikove obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, šteli za odločitev pristojnega organa o obstoju terjatve iz tega naslova, torej tožnik po izrecni določbi zakona pravne koristi za tožbo v upravnem sporu zoper takšno odločitev ne izkazuje, ker je bila terjatev v stečajnem postopku priznana. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
disciplinski ukrep Odvetniške zbornice - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz ustaljene upravnosodne prakse izhaja, da odločbe disciplinske komisije pri OZS niso upravni akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Postopanje vodenja disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo OZS ne predstavlja tiste dejavnosti te zbornice, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila. Zato ne gre za dejanja organa v smislu ZUS-1 in tudi subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni možno.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZDDD člen 18.
odpis davčnega dolga - davek na dediščine in darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov zahtevek za odpis davčnega dolga iz naslova davka na dediščine in darila. V konkretnem primeru ni sporno, da so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil tožnik, nepremičnine in s tem premoženje. Spora tudi ni, da teče v tej zvezi sodni postopek in da tožnik zaradi sodnega postopka ne more razpolagati z nepremičninami iz pogodbe. Vendar to ne pomeni, da premoženja nima oziroma da to ne zadošča za poplačilo davka. Omenjena omejitev razpolaganja namreč ni absolutna, torej takšna, ki kadarkoli in v celoti preprečuje razpolaganje s premoženjem in s tem izpolnitev davčne obveznosti. Absolutne omejitve tožnikovega razpolaganja z nepremičninami tudi (še) ne izkazuje predložena sodna odločba. Zato je davčni organ premoženje iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju utemeljeno upošteval kot tožnikovo premoženje, iz katerega je mogoče plačati davčno obveznost, ter zato tožnikov predlog za odpis davčne obveznosti zavrnil. Kar pa ne pomeni, da je ostal tožnik za primer pravnomočne sodne razveze oziroma razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju brez pravnega varstva. Če namreč pogodbo, ki je podlaga za prenos premoženja, sodišče z odločbo izreče za neveljavno, ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri davka na dediščine in darila odpravi in da se mu davek, če je bil plačan, vrne.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Davčni organ po prejemu pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi uradoma oceni, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. Zakonska določba četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne omogoča zadržanje izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke.
Ključni pogoj za zavarovanje je pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Oboje mora davčni organ izkazati v obrazložitvi sklepa. Pri tem zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov in s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti. Ovire tudi ni za to, da se pri odločanju upoštevajo podatki iz tožnikove prijave premoženja, oziroma ravno nasprotno: prijava premoženja iz 69. člena ZDavP-2 je namenjena prav ugotavljanju davčne osnove z oceno.
davčni inšpekcijski nadzor - prispevki za socialno varnost - izogibanje plačilu prispevkov - izplačilo neto plač v gotovini - plačnik davka
Tožnik je v inšpiciranem obdobju na povezan oziroma usklajen način posloval z družbo A. Na ta način je vsebinsko prevzel njeno dejavnost in je zagotavljal tudi sredstva za (gotovinsko) izplačilo (neto) plač sicer pri omenjeni družbi formalno zaposlenim delavcem. Razlog za takšno poslovanje je bil v tem, da je bil A. v letu 2008 nelikviden in je imel blokiran transakcijski račun, kar nenazadnje potrjujejo same tožbene navedbe. Prav zato se obveznosti med družbama niso poravnavale z nakazili tožnika na račun A., temveč s kompenzacijami in na drugi strani tožnikovimi dvigi gotovinskih sredstev, ki so bila uporabljena za izplačilo plač delavcem, kar pa je hkrati omogočalo izogibanje plačilu davčnih obveznosti.
Z izogibanjem ali z zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti predpisom o obdavčenju. Če se namreč ugotovi takšno zlorabo ali izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih dogodkov.