Višje sodišče je napačno ugotovilo, da tožena stranka z nasprotno tožbo uveljavlja isti, le 899,95 EUR višji zahtevek kot s pobotnim ugovorom. Posledično je sodišču prve stopnje nepravilno očitalo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, nasprotno tožbo pa je do zneska 35.000,00 EUR napačno zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik prvostopenjskega sodišča s sedežem v stavbi pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je ena od pravdnih strank sodnica, ki sodniško funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Kranju, ki ima poslovne prostore v isti zgradbi kot stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju, ter da se sodniki obeh sodišč, ki sta manjši, med seboj osebno poznajo, v očeh javnosti in strank lahko vpliva na videz nepristranskosti sodišča in zato pomeni tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP.
Odgovor na dopuščeno vprašanje - ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek - je pritrdilen. Tožeča stranka mora, če želi preprečiti zavrnitev zahtevka, po izpolnitvi obveznosti tožbo spremeniti tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravno ravnanje pristojnega sodišča
Okoliščina, da bi stvarno in krajevno pristojno sodišče odločalo o odškodninskem zahtevku tožnika za škodo, ki naj bi jo (sicer v drugem postopku) povzročilo samo, po prepričanju in ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča pomeni tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP.
ZKP člen 372, 372-4.. KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 93, 93/1, 94, 94/1, 94/2.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni - prekinitev zastaranja - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega kazenskega zakona
V času, ko je obsojencu dovoljeno obročno plačevanje stranske denarne kazni, zastaranje njene izvršitve ne teče.
Sodišče bo v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve stranske denarne kazni odločalo po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna. Če pa se je v času od pravnomočnosti sodbe do trenutka odločanja o zastaranju izvršitve kazni zakon enkrat ali večkrat spremenil, pa moralo uporabiti tisti zakon, ki je za obsojenca in za njegov pravni položaj z vidika zastaranja izvršitve izrečene kazni najugodnejši.
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 107. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 2, 2-f. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) člen 1.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov bi bilo treba v obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.
Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZKZ73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji je iz razlogov, ki so bili na strani arondacijske upravičenke, manjkala zgolj še zemljiškoknjižna izvedba, je prenehala družbena lastnina na spornih nepremičninah, ki so po menjalni pogodbi pripadle tožnikovi materi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00014820
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZN člen 47.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - obličnost - notarski zapis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravilno uporabili določilo drugega odstavka 2. člena Sporazuma o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem z dne 29. 6. 2011 (vprašanje materialnopravnega preizkusa pravilne uporabe 47. člena Zakona o notariatu).
začasna odredba - dohodnina od dohodka iz kapitala - pavšalne in neizkazane navedbe
Ker je na pritožniku trditveno in dokazno breme, svojih nekonkretiziranih trditev pa pritožnik tudi ni v ničemer dokazal, Vrhovno sodišče ugotavlja, da verjetnost nastanka težko popravljive škode ni izkazana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00014903
OZ člen 82, 83, 88, 120, 121, 121/2. ZVPot člen 24, 24/1-3, 24/3-6.
zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga pogodbe - nejasna določila v posebnih primerih - nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - aktivno zdravljenje - nepošteni pogodbeni pogoji - dopuščena revizija
Revident utemeljeno opozarja, da ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni mogel predvideti, v kakšnem obsegu bo upravičen do plačila dnevne odškodnine. Sporna določila Splošnih pogojev vsebujejo pravni standard „aktivno zdravljenje“, katerega vsebina ni jasno določena in je tudi ne napolnjuje ustaljena sodna praksa. Obveznost zavarovalnice v teh določilih ni opredeljena tako, da bi jasno razkrivala vse elemente, pomembne za presojo zavarovančevega pravnega položaja.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 367, 367/3, 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/1. ZSKZ člen 14. ZLPP člen 5. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 29, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZKZ-73 člen 70, 70/1-3.
družbena lastnina - menjalna pogodba - nastanek lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice - teorija realizacije - priposestvovanje - dobrovernost - zakonita posest - izredno priposestvovanje - redno priposestvovanje - arondacija - dopuščena revizija
Menjalna pogodba je bila sklenjena v skladu s takratnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 - UPB, ZKZ-73). Tretja alineja prvega odstavka 70. člena ZKZ-73 določa, da lahko arondacijski upravičenci vložijo predlog za arondacijo, če nudijo lastniku, ki ni kmet, za odvzeto zemljišče drugo zemljišče enake vrednosti, ki ga tak lastnik lahko ima v lasti, če pa takšnega zemljišča nimajo, pa odškodnino po predpisih o razlastitvi. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da arondacijska zavezanka sporne nepremičnine, na katerih je imela sicer pravico uporabe, izroči arondacijski zavezanki v last tako, da bo na njih pridobila lastninsko pravico. Glede na to, da je arondacijska zavezanka upravičenki izročila kmetijska zemljišča, na katerih je imela lastninsko pravico, je samo tak prenos upravičenj ob še dodatnem plačilu zavezanke lahko uravnotežil medsebojno zamenjavo nepremičnin.
Z realizacijo menjalne pogodbe, ki ji je iz razlogov, ki so bili na strani arondacijske upravičenke, manjkala zgolj še zemljiškoknjižna izvedba, je prenehala družbena lastnina na spornih nepremičninah, ki so po menjalni pogodbi pripadle tožnikovi materi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00014148
ZPP člen 214, 286, 362, 362/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP člen 37. ZVVJTO člen 2, 3, 4, 4/2, 8.
predlog za dopustitev revizije - predlagalni nepravdni postopek - vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - prekluzija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013940
ZMZ člen 74, 75. ZMZ-1 člen 51, 70, 125. ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/3, 28, 28/3, 36, 36/1-4, 69, 69/1, 73, 73/1, 75, 75/1-1, 78. ZUP člen 2, 129, 129/1-1, 279, 279/1-1. URS člen 3a, 23, 25. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 26, 27, 27/1, 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - diskrecijska klavzula - dovoljenost tožbe - upravni akt - rok za predajo prosilca - tožba zaradi molka organa - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Če se upravni spor vodi kot prvostopenjski sodni spor, sta z vidika varstva pravnega položaja stranke že po naravi stvari kumulativno izpolnjena pogoja za dovoljenost pritožbe iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1.
Sodišče v upravnih sporih v primeru molka organa odloča le o zakonitosti (fiktivnega, negativnega) upravnega akta, v zvezi s katerim se šteje, da je bila tožnikova zahteva v upravnem postopku zavrnjena, in ne o zakonitosti (neobstoječega) upravnega akta, v zvezi s katerim tožnikove zahteve v upravnem postopku sploh ni bilo.
Upravni organ ni pristojen za odločanje o tožnikovi zahtevi, naj se Republika Slovenija na podlagi 17. člena Uredbe Dublin III odloči za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato tudi ne more nastopiti molk organa.
Zaradi nedopustnosti obravnavanega upravnega spora odločitev v njem tudi (že po naravi stvari) ne more biti v celoti ali delno odvisna od vprašanja, ki je samostojna pravna celota.
Sklep o predaji iz 26. člena Uredbe Dublin III ima časovno omejeno veljavnost, zaradi česar z njegovim prenehanjem prične teči rok za odločitev o že vloženi prošnji za mednarodno zaščito.
ZTNP-1 člen 13, 13/1-28, 74, 74/1, 75. ZTNP člen 12, 12/1-15.
naravovarstveno soglasje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - gradnja v Triglavskem narodnem parku - razlaga zakonske določbe - prehodne določbe zakona - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Drugi stavek prvega odstavka 75. člena ZTNP-1 ureja prehodno obdobje, v katerem se v tretjem varstvenem območju obstoječih rekreacijskih središč na Voglu, Rudnem polju, Zatrniku in Pokljuki gradbeno dovoljenje izda po do sedaj veljavnih predpisih, torej po ZTNP, če je tak poseg skladen z občinskim prostorskim aktom, veljavnem v času uveljavitve ZTNP-1. Pred izdajo gradbenega dovoljenja pa je treba glede na četrti odstavek 75. člena ZTNP-1 pridobiti pravnomočno naravovarstveno soglasje, s katerim se preveri skladnost nameravane gradnje s cilji narodnega parka.
pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - državni tožilec kot upravičenec za vložitev - akt zoper katerega je možen upravni spor - posamični upravni akt - subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice
Izpodbijani dopis – obvestilo tožene stranke o nevložitvi zahteve za varstvo zakonitosti ni posamični upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Gre za dopis, s katerim je tožena stranka v skladu s svojimi predpisi o poslovanju obvestila tožnika, da ne bo vlagala izrednega pravnega sredstva - zahteve za varstvo zakonitosti. Odločitev o (ne)vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je akt, ki temelji na zakonskih pooblastilih državnega tožilstva kot državnega organa, vendar se z njim ne odloča o pravici, dolžnosti ali pravnem interesu pobudnika in/ali stranke v pravnomočno končanem pravdnem ali drugem postopku. Ni torej posamični akt, ki bi ga VDT izdalo v postopku in v okviru pooblastil za odločanje o pravicah, dolžnostih ali pravnem interesu drugih kot strank.
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso ugotovilo, da pritožnik pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust s prestajanja kazni zapora zaradi kasnejšega pogojnega odpusta nima več in je tožbo pravilno in zakonito zavrglo.
Pritožnik je imel ves čas možnost vložiti (tudi) ugotovitveno tožbo ali pa svojo izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremeniti v ugotovitveno tožbo, a tega ni storil. Sprejeto stališče zato ne posega v ustavni pravici pritožnika do enakega varstva pravic in sodnega varstva.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - zavrženje prepozne tožbe - osebna vročitev upravne odločbe - vročitev s fikcijo
Odločba organa druge stopnje je bila vročena s fikcijo vročitve in takrat je začel teči rok za vložitev tožbe ter se je iztekel 9. 10. 2017 (ponedeljek), zato je pravilna odločitev, da je bila tožba, vložena 11. 10. 2017 (takrat je bila oddana priporočeno na pošto, kar je razvidno iz poštne nalepke), vložena prepozno.
ZUS-1 člen 77. Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) člen 34, 41, 43, 48, 48/2.
vpis v schengenski informacijski sistem - zaseg osebnega avtomobila - stvarna pristojnost - pristojnost in pravna sredstva - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - ugoditev pritožbi
Pristojnost za poseganje v podatke vnesene v SIS-II pridržana državi članici, ki je razpis ukrepa izdala, vendar pa je vzpostavljena tudi dolžnost države članice, da v podatke poseže na podlagi pravnomočne sodne odločbe druge države članice.