Višje sodišče je napačno ugotovilo, da tožena stranka z nasprotno tožbo uveljavlja isti, le 899,95 EUR višji zahtevek kot s pobotnim ugovorom. Posledično je sodišču prve stopnje nepravilno očitalo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, nasprotno tožbo pa je do zneska 35.000,00 EUR napačno zavrglo.
Pravilno je revizijsko stališče, da je sporni del poti še ustrezal pravnemu standarju normalne pohodne površine. To ne pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo pri hoji neprestano gledal v tla. V konkretnem primeru je ključna presoja, ali je granitna kocka, ob katero se je spotaknila tožnica, bistveno odstopala od preostale pohodne površine, in ali bi normalno pazljiv pešec izstopajočo granitno kocko lahko opazil in prehodil brez težav. Za konkretno presojo je bistveno, da se je tožnica spotaknila ob štrlečo kocko, ki od preostale podlage ni odstopala več kot 2,5 cm, in da je pred padcem pogledala k sosedi, pri tem pa pozabila na novo tlakovano pot.
V obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del je treba uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.