KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00016042
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 371/2, 372/2.. KZ-1 člen 37, 240, 240/1, 240/2.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - konkretizacija zakonskih znakov - bistvene kršitve določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje izvedenca
Zgolj na podlagi ugotovitve, da je imel obsojeni S. O. interes pridobiti premoženjsko korist družbi O. P., d. o. o., ni mogoče zaključiti, da je zato tudi nagovoril storilca kaznivega dejanja v izvedbo zanj škodljivega pravnega posla. Sodišče bi moralo nagovarjanje v obrazložitvi sodbe opredeliti s konkretnimi dejstvi.
Četudi je bila edino premoženje družbe O. M., d. o. o., nepremičnina na Hrvaškem, to še ne pomeni, da je vrednost poslovnega deleža družbe nujno enaka vrednosti zadevne nepremičnine, povečana za znesek nominalne vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz izreka in obrazložitve prvostopenjske sodbe. Tak sklep je pravno napačen, saj ne upošteva vseh vidikov oziroma metod ocenjevanja vrednosti podjetij.
koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje za določen čas - odpoved koncesijske pogodbe, sklenjene za določen čas
Določba 42. člena ZGJS je kogentna. Na njeni podlagi je odpoved koncesijske pogodbe mogoča le v primeru pogodbenih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas.
Zagotovljen namen odškodninske odgovornosti z vzpostavitvijo premoženjskega položaja tožene stranke, ki bi ga imela, če ne bi bilo ravnanja odgovorne osebe, pa ne more ostati brez posledic na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, v katerem so bile medsebojne obveznosti vezane tudi na obravnavani premoženjski položaj tožene stranke v sklenjenih pogodbenih razmerjih z zavarovanci. Ker so bile obveznosti pravdnih strank v Pozavarovalni pogodbi vezane na pogodbena razmerja tožene stranke s tretjimi, je pri opredelitvi obveznosti tožene stranke po Pozavarovalni pogodbi treba upoštevati tudi izboljšan premoženjski položaj tožene stranke v pogodbah s tretjimi preko uveljavljene odškodninske odgovornosti.
Celotni znesek, ki ga je tožena stranka prejela iz naslova prisojene odškodnine z obrestmi, pomeni ohranitev premoženjskopravnega položaja, povezanega z zavarovalnimi premijami v pogodbenih razmerjih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti glede na čas, ko je tako prisojeno upravičenje tudi prejela. Zato je utemeljeno stališče tožeče stranke v reviziji, da je ob upoštevanju temeljnega principa kvotnega pozavarovanja (porazdelitev po kvotah glede zavarovalne vsote, premije in škod), ki sta ga pravdni stranki vključili v Pozavarovalne pogodbe, treba tudi prisojene zamudne obresti, ki jih je prejela tožena stranka, upoštevati v osnovo za izračun pozavarovalne premije tožene stranke.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - zastava terjatve - podaljšanje roka za vrnitev - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je sprejela odločitev o podaljšanju kredita in sklenila dodatek k kreditni pogodbi, s katerim je podaljšala rok vračila kredita do 15. 3. 2013, pretrgala vzročno zvezo med zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožene stranke, ki denarnih sredstev, ki so bila predmet zastavljene terjatve, kljub obvestilu o zastavi terjatve ni nakazala toženi stranki ampak neposredno zastavitelju.
temeljna načela obligacijskega prava - kršitev temeljnih načel - izročitev nepremičnin - izstavitev zemljiškoknjižne listine - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
iz obrazložitve sodišča druge stopnje izhaja, da je bilo zadevno zemljišča na dan sklenitve Pogodbe obremenjeno s hipotekami, kar je po materialnopravni presoji Vrhovnega sodišča odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za izročitev bremen prostih nepremičnin in izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, kateremu tožeča stranka z revizijo ni oporekala, pri čemer tudi ni pojasnila (substancirala) podlage za prenehanje bremen na vtoževanih nepremičninah.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je revidentka oprla na kršitve nekaterih temeljnih načel obligacijskega prava: na kršitev dolžnosti izpolnitve pogodbene obveznosti (iz 9. člena OZ), načela enake vrednosti dajatev (iz 8. člena OZ) ter načela vestnosti in poštenja (iz 5. člena OZ). Temeljna načela obligacijskega prava so sicer podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, v primeru spora pa tudi za odločanje v njem. Vendar pa gre pri navedbah revidentke za posplošeno sklicevanje na navedena načela, katerega ni mogoče upoštevati, saj revidentka obligacijskim pravnim normam ni dala konkretne, dovolj določene vsebine, ki bi kazala na zmotno pravno oceno sodišča druge stopnje. Revidentka je sicer navedla nekatera dejstva, vendar pa njihovega neupoštevanja ni uspela povezati z abstraktnim dejanskim stanom 9., 8. in 5. člena OZ. Poleg tega je revizijsko sodišče upoštevalo, da za kršitev navedenih temeljnih načel v I. poglavju OZ niso predpisane sankcije, kar pomeni, da samo na njihovi podlagi, brez povezave z drugimi določbami OZ, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja (pravice) tretjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00014757
OZ člen 505. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kritni kup
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialno pravilna uporaba določb o kritnem kupu (505. člen OZ) za stvar, ki je predmet pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani kazenski postopek - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - seja pritožbenega sodišča - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - kršitev pravice do obrambe - pritožbena obravnava - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje
Način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave RS in ustavnega jamstva do sojenja v navzočnosti kot posebnega elementa pravice iz 22. člena Ustave RS, je v skrajšanem postopku urejen drugače. Možnost stranke, da je udeležena v pritožbenem postopku in je kot takšna subjekt postopka, se zagotavlja v pretežni meri skozi pisne vloge. Pritožbeni postopek v okviru skrajšanega postopka je tako usten le, kolikor je navzočnost strank koristna za razjasnitev dejanskih in pravnih vprašanj. Glede na poudarjeno pisnost pritožbenega postopka, mora obramba, če se želi udeležiti pritožbene seje, prepričati sodišče o utemeljenosti svoje zahteve.
Zakonodajalec je z zakonskim določilom 445. člena ZKP dopustil, da pritožbeno sodišče opravi sejo senata brez navzočnosti obtoženca in s tem poseže v ustavno pravico do sojenja v navzočnosti. Vendar mora presoja pritožbenega sodišča o dopustnosti tovrstnega posega temeljiti na prepričljivih razlogih. Na ta način se kljub morebitni nenavzočnosti obrambe na seji pritožbenega sodišča zagotovi spoštovanje temeljne pravice iz 22. člena Ustave RS. Argumentacija sodišča namreč preprečuje arbitrarno odločanje o udeležbi obrambe na seji, hkrati pa omogoča stranki, da se seznani z razlogi, na katerih je temeljila presoja pritožbenega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik prvostopenjskega sodišča s sedežem v stavbi pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je ena od pravdnih strank sodnica, ki sodniško funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Kranju, ki ima poslovne prostore v isti zgradbi kot stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju, ter da se sodniki obeh sodišč, ki sta manjši, med seboj osebno poznajo, v očeh javnosti in strank lahko vpliva na videz nepristranskosti sodišča in zato pomeni tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP.
Višje sodišče je napačno ugotovilo, da tožena stranka z nasprotno tožbo uveljavlja isti, le 899,95 EUR višji zahtevek kot s pobotnim ugovorom. Posledično je sodišču prve stopnje nepravilno očitalo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, nasprotno tožbo pa je do zneska 35.000,00 EUR napačno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00014152
ZPP člen 185, 367a, 367a71, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - dopustitev spremembe tožbe - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00015375
ZKP člen 358, 358-1, 424, 424/2, 483, 483/2.. KZ-1 člen 176, 176/3.
postopek proti mladoletnikom - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - beneficium cohaesionis
Kadar zakonski znak kaznivega dejanja predstavlja nedovršni glagol, ki praviloma implicira neko ponavljajoče, trajajoče oziroma večkratno ravnanje, sodišče v primeru enkratnega ravnanja storilca presodi, ali je bila intenziteta (kvaliteta in kvantiteta) tega ravnanja takšna, da je storilčevo ravnanje zadostilo izpolnitvi zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja oziroma ali je mogoče iz storilčevega enkratnega ravnanja sklepati, da bo s svojim ravnanjem nadaljeval.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče, ob nespremenjenem opisu mladoletnikom očitanih kaznivih dejanj, samo spremenilo pravno opredelitev kaznivih dejanj in zaključilo, da so mladoletniki zase pridobili pornografsko ali drugačno seksualno vsebino. Pritožbeno sodišče je v razlogih sklepa uporabilo dovršni glagol („pridobili“), kar je posledica tega, da so bile slike, upoštevaje kazenskopravni očitek mladoletnikom, s strani oškodovanke posredovane zgolj enkrat. Pritožbeno sodišče ob tem ni opravilo presoje, ali gre pri mladoletnikom očitanem ravnanju za zadostno stopnjo intenzivnosti, da že enkratna pridobitev fotografij zadošča za obstoj kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
predlog za dopustitev revizije - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje - odločanje sodišča druge stopnje izven glavne obravnave - procesne ustavne pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ureditev postopka za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v ZDZdr, ZNP in ZPP takšna, da zadržanemu zagotavlja dejansko uresničitev pravice do neodvisnega zastopanja v postopku, pravice do sodne kontrole odločitve, pravice do pritožbe in pravice do zaslišanja in neposrednega stika s sodnikom sodišča prve stopnje in je tako skladna z Ustavo in mednarodnimi standardi za varstvo človekovih pravic. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da so bile vse navedene pravice predlagateljici zagotovljene tudi v obravnavanem primeru. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo brez obravnave, ker je ocenilo, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP), predlagateljica pa po oceni Vrhovnega sodišča, ni izkazala verjetnosti obstoja očitanih absolutno bistvenih kršitev, ki naj bi bile storjene s strani sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, zato je predlog zavrnilo.
povrnitev škode - odškodnina - pešec - podlage odškodninske odgovornosti - padec na pohodni površini - protipravnost - skrbnost - odgovornost izvajalca del - dopuščena revizija
Pravilno je revizijsko stališče, da je sporni del poti še ustrezal pravnemu standarju normalne pohodne površine. To ne pomeni, da se od normalno pazljivega pešča pričakuje, da bo pri hoji neprestano gledal v tla. V konkretnem primeru je ključna presoja, ali je granitna kocka, ob katero se je spotaknila tožnica, bistveno odstopala od preostale pohodne površine, in ali bi normalno pazljiv pešec izstopajočo granitno kocko lahko opazil in prehodil brez težav. Za konkretno presojo je bistveno, da se je tožnica spotaknila ob štrlečo kocko, ki od preostale podlage ni odstopala več kot 2,5 cm, in da je pred padcem pogledala k sosedi, pri tem pa pozabila na novo tlakovano pot.
neupravičena pridobitev - verzija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - zadržanje zastaranja
Pri verzijskih zahtevkih začne zastaranje teči od konca ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja. Samo takšno razumevanje prvega odstavka 336. člena OZ je sprejemljivo, saj bi sicer med sorodniki, med tistimi, ki živijo skupaj, povzročalo razdore, ko bi bil prikrajšanec prisiljen zahtevati povračilo, če naj bi bilo pravočasno, še v času skupnosti.
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 156, 157. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II, II/2.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - primerno nadomestilo - uporaba tarife - primernost tarife - dopuščena revizija
V obravnavanem ter v drugih obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del je treba uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena. To pa ne velja, če ena izmed strank poda prepričljive in nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ni primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka.
sklepčnost tožbe - predlog za združitev pravd - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - formalno procesno vodstvo - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija - zavrženje revizije
Revizijska razloga, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predloga za združitev pravd (300. člen ZPP) in prekinitev pravdnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (13. člen ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP), ne predstavljata takšnih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katerih bi bilo revizijo sploh mogoče vložiti (370. člen ZPP).
Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov, je namreč stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka sicer lahko predlaga, naj se dve ali več pravd združi, vendar pa sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano. Tako kakršna koli odločitev sodišča o tem ne more pripeljati do kršitve določb pravdnega postopka, še manj pa do kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Stranka pravdnega postopka zoper odločitev o nezdružitvi dveh pravd pri istem sodišču tako v nobenem primeru nima pravnega sredstva.
Tudi glede reševanja predhodnih vprašanj, če ne gre za primer, ko sodišče ne sme samo rešiti predhodnega vprašanja, sodišče prekine postopek le, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), pri tem pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevajoč pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Tudi tu gre za vprašanje pravdnega vodstva, ki ni v dispoziciji strank, zato tudi te odločitve pravdne stranke s pravnimi sredstvi ne morejo izpodbijati.