predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - odškodninska odgovornost zdravnika - izbira metode zdravljenja - ravnanje contra legem artis - izvedensko mnenje - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OZ člen 15, 619, 432. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - podjemna pogodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZDZdr člen 48, 48/2, 49, 50, 50/2, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - določitev socialnovarstvenega zavoda - sprememba sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bili s spremembo sklepa prve stopnje o določitvi socialnovarstvenega zavoda, ki naj sprejme nasprotnega udeleženca, vlagatelju predloga za dopustitev revizije kršeni pravica do izjave in pravica do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - pristojno sodišče kot stranka v postopku - očitek protipravnega ravnanja sodnikov - pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. ZDen člen 64, 64/1.
V sodni in ustavosodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
ZMZPP člen 95, 96, 96/1, 96/2, 100, 110. ZPP člen 103, 224. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 10.
Vročanje sodnih pisanj med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, se je v obdobju, ko so bile sporne vročitve opravljene (v letih 2010 in 2011) izvajalo skladno s Haaško konvencijo. Ta v 10. členu določa, da je v državah, ki temu ne nasprotujejo, vročanje mogoče (tudi) neposredno preko pošte.
Pravilnosti izdanega potrdila o pravnomočnosti v postopku priznavanja tuje sodne odločbe ni mogoče preverjati. To se presoja po pravu države, v kateri je bilo izdano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - postopek pred sodiščem druge stopnje - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - lokacija sedeža sodišča višje in nižje stopnje
Okoliščina, da je toženec zaposlen na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot kurir, po presoji Vrhovnega sodišča ne krni niti videza nepristranskosti senata Višjega sodišča v Ljubljani (se pravi: drugega sodišča, četudi posluje v isti večnadstropni zgradbi z več sto zaposlenimi), ki bo odločalo v pritožbenem postopku (objektivna nepristranskost). Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - odškodninski spor - odgovornost države za delo stečajnega sodnika
Objektivna nepristranskost sodišča kot nosilca sodne funkcije bi nedvomno utegnila biti prizadeta, če bi v odškodninskem sporu, v katerem tožeča stranka zatrjuje nastanek škode zaradi napačnega ravnanja sodišča, sodilo to isto sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovni sodelavec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V konkretnem primeru je ena od strank postopka - toženec - kot strokovni sodelavec zaposlen pri sodišču, ki bi moralo odločati v pritožbenem postopku. S strokovnimi sodelavci sodniki glede na naravo dela strokovno sodelujejo, kar bi utegnilo v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Po ustaljeni sodni praksi je institut delegacije pristojnosti namenjen tudi varstvu objektivne nepristranskosti. Ker je v predlagalnem aktu kot tožena stranka navedeno Okrožno sodišče v Mariboru, to pa bi moralo o tem predlagalnem aktu tudi odločiti, so podani pogoji za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
Po določbi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če ni podlage ali če je ta nedopustna. Podlaga je glavni namen oziroma razlog sklenitve pogodbe oziroma ustanovitve obligacijskopravnega razmerja. Pogodbene stranke pravne posle sklepajo zaradi uresničitve določenih interesov. Paleta možnih nagibov (interesov, motivov), ki jih vodijo k sklenitvi vsake konkretne pogodbe, je izredno bogata. Ampak vsi konkretni in posamični nagibi ne tvorijo poslovne podlage (kavze) pogodbe. Poslovno podlago tvorijo samo tisti nagibi, ki jih pogodbena stranka razkrije drugi pogodbeni stranki v postopku sklepanja pogodbe in so predmet usklajevanja med pogodbenima strankama, ali pa tisti, ki izhajajo iz okoliščin posameznega posla. Nagibi, ki niso del podlage, pa na veljavnost pogodbe ne vplivajo.
Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilna dejanska ugotovitev, da je bila pokojnikova želja, da po njegovi smrti njegovo premoženje pridobi toženka. Takšen nagib pa ni v nasprotju z moralnimi načeli in je dopusten. Zato je odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialnopravno pravilna.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIntPK člen 69, 69/2, 71, 71/3.
začasna odredba - korupcija - lobiranje - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - splošno znana dejstva - pritožba tožene stranke - ugoditev pritožbi
Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da iz navedb tožeče stranke in opisanih okoliščin ne izhaja njen pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo za ugotovitev nekršitve pravic iz znamke,
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo neobstoj pravnega interesa, ker tožeča stranka ni pojasnila razlogov, zakaj je tožena stranka začela preprečevati uvoz in prodajo, in da so se distributerji tožene stranke v postopkih zoper njih branili z ugovorom, da ima tožnik pravico do uporabe znakov SKENDERBEG, in/ali da je tožena stranka skušala uveljaviti zahtevke zoper tožnika.
spor o pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - posojilna pogodba - prvo procesno dejanje
63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.
Če je treba nejasna pravila pogodbe razlagati v korist druge stranke v primeru, ko ima prva stranka zgolj močnejši položaj pri kreiranju pogodbene vsebine znotraj pogodbene avtonomije, to še toliko bolj velja v primeru, ko pravni red omogoča eni stranki obligacijskega razmerja, da sama oblikuje pravno pravilo, ki bo urejalo to dvostransko razmerje.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odgovornost države - dolgotrajnost sodnega postopka in višina odškodnine - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - trditveno breme
Hipotetični scenarij, na katerega se vseskozi sklicuje revident, ne pomeni, da se hipotetičnost razteza na ves dejanski stan izgubljenega dobička. S hipotetičnim scenarijem ni mogoče zajeti vseh možnih ravnanj oškodovanca in z njimi povezanih možnih premoženjskih izgub. Oškodovanec ne more kar poljubno izbirati med tistimi možnostmi, ki se mu ob vložitvi tožbe kažejo kot najbolj ugodne, torej take, ki bi prinesle čim večji izgubljeni dobiček in s tem čim večjo odškodnino. Hipotetičnost pri zatrjevanem investiranju zadeva le posledice investiranja. Sam namen vlaganja pa mora oškodovanec razumno utemeljiti z dejanskimi okoliščinami (npr. s svojim poslovnim načrtom). Ni torej dovolj, če oškodovanec zatrjuje, da bi denarna sredstva investiral, pač pa mora izkazati, da je v resnici imel tak namen in tak namen tudi konkretizirano predstaviti. Tega tožeča stranka ni zmogla.
ZUS-1 člen 11, 12, 12/1, 15. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 19, 21, 21/2, 22, 36, 36/1, 36/2. ZVDZ člen 109.
Sodni svet - varstvo volilne pravice - spor o pristojnosti - volilni spor - volitve sodnikov v Sodni svet - spor o pristojnosti med Upravnim in Vrhovnim sodiščem
Spor v zvezi z volitvami sodnikov v Sodni svet Republike Slovenije je po vsebini volilni spor. Vendar pa ni za odločanje o vseh sporih v zvezi z volitvami, ki so v pristojnosti sodišča, pristojno Vrhovno sodišče.
Splošno pravilo je, da na prvi stopnji v upravnih sporih odloča upravno sodišče, če zakon ne določa drugače.
Pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločitev v tej zadevi ni mogoče utemeljiti niti na ZSSve ne na ZUS-1 ali drugem zakonu. Ob odsotnosti predpisa, ki bi določal pristojnost Vrhovnega sodišča, pa je, glede na procesno gradivo, razpoložljivo ob odločanju o kompetenčnem sporu, lahko za vsako odločitev v konkretnem primeru, procesno ali vsebinsko, pristojno le Upravno sodišče.
delniška družba - prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka - dejanski koncern - zagotovitev zavarovanja za obvladujočo družbo - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - ničen pravni posel - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - slaba vera
Sklenitev pravnega posla, ki predstavlja prikrito vračilo vložka, je po določilih ZGD-1 prepovedana zgolj v razmerju med družbo in delničarjem oz. z njim povezano tretjo osebo. Sklenitev pogodbe o zavarovanju posojila kreditodajalcu - v konkretnem primeru toženi stranki - ki ni delničar ali z njim povezana tretja oseba, torej praviloma ni prepovedana in posledično ni nična sama po sebi. V primeru, da je tožena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala v slabi veri, pa je pogodba nična zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom. Sklenitev pravnega posla, s katerim se krši izplačilna prepoved, je prepovedana tudi tretji osebi, če je seznanjena s tem, da pravni posel pomeni prepovedano vračilo vložka delničarju in kljub temu sklene pogodbo o zavarovanju, saj s tem tudi sama prekrši kogentne določbe ZGD-1.
Za nedobrovernost tožene stranke ne zadošča poznavanje okoliščin o povezanosti tožeče stranke in njene obvladujoče družbe ter o tem, da bi z zagotovitvijo poroštva utegnilo priti do prepovedanega vračila vložka. Dobra vera se domneva, zato banki kot tretji osebi za zavarovanje vsakega odobrenega kredita ni mogoče naložiti bremena poizvedovanja o tem, ali gre v posameznem primeru za prepovedano vračilo vložka. Banka mora svojo dobrovernost dokazovati le v primeru, če bi bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da so bile v trenutku prejetih zavarovanj okoliščine takšne, da bi bilo prepovedano vračilo vložka očitno.
Tožena stranka se ne razbremeni dolžnosti vedeti, da pride s prejemom poroštev v takšnih okoliščinah, kot so podane v konkretnem primeru, do prepovedanega vračila vložka, četudi izjava (o prikrajšanju) v letnem poročilu (pojasnilo iz poročila o odvisnosti, ali je bila odvisna družba prikrajšana ali ne, ki se vključi v poslovno poročilo) ni popolna. Tožena stranka ni mogla kar šteti, da je tožeča stranka od obvladujoče družbe prejela nadomestilo za dana poroštva, če v poročilu nič ne piše o nadomestilu za poroštvo oz. o kakršnihkoli poslih s tretjimi osebami.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - občina - subjekti javnega prava - kršitev osebnostnih pravic - ravnanja fizične osebe - tiskani mediji - svoboda izražanja - podlage odškodninske odgovornosti - posebne okoliščine - kolizija ustavnih pravic - denarna odškodnina pravni osebi - dopuščena revizija
Meja svobode novinarskega izražanja v obravnavani zadevi ni bila presežena. V bistvenem je Vrhovno sodišče upoštevalo razloge, da: so bile sporne izjave toženke izzvane s sprejetjem ukrepa tožnice, ki bi naj bil po mnenju toženke nesmotern; gre za temo, ki je pomembna za razpravo v javnem interesu; gre za absolutno javno osebo, ki je dolžna trpeti širše meje sprejemljive kritike; pravice do svobode izražanja ni dopustno omejiti zgolj zato, ker bi se toženka na ravnanje tožnice lahko odzvala na drugačen, nežaljiv način; ob upoštevanju pomena uporabljenih izrazov in konteksta, v katerem so bili podani, ni podlage za sklep, da je bil predmet razprave potisnjen v ozadje in je bil namen izjav v diskreditaciji tožnice; tožnici zaradi članka tudi niso nastale pravno upoštevne posledice.
V primeru, ko se zatrjuje okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe, ki je občina, je treba kriterij obstoja posebnih okoliščin, kot ga določa 183. člen OZ, razlagati strožje in bi morala tožnica zatrjevati in dokazovati, v čem naj bi bila ugled in dobro ime pri izvajanju njenih pristojnosti okrnjena. Zahteva se poseg s pravno upoštevno intenzivnostjo, ki vpliva na uresničevanje funkcije, poslanstva in temeljnega namena delovanja občine.
Neresnične trditve morajo biti povezane s položajem fizičnih oseb v pravni osebi in morajo hkrati krniti ugled fizične in pravne osebe.