ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
stroški - pravdni stroški - obrazložitev dejanja
Stroškovno odločitev je bilo mogoče preizkusiti, čeprav je bila obrazložitev skromna, saj je iz obrazložitve bilo razvidno, da so stroški tožeče stranke odmerjeni po predloženem stroškovniku in razvidno je tudi, da je pri odmeri sodišče upoševalo, da je tožeča stranka tožbo delno umaknila.
ZOR člen 210, 758, 210, 758. SZ člen 28, 29, 28, 29.
pogodba o upravljanju - upravnik - verzija
Tožeča stranka kot upravnik je na eni strani zagotavljala lastnikom stanovanj opravljanje storitev, na drugi strani pa tudi poravnavanje stroškov lastnikov oziroma plačilo storitev tretjim osebam, morda tudi s tem, da je sredstva lastnikov, ki so jih ti zbirali na določenem računu, zalagala za poravnavanje obveznosti neplačnikov. Res je, kot navaja pritožba, da bi bilo nelogično, da bi lastniki - plačniki nastopali proti lastniku - neplačniku, na obeh straneh pa bi jih zastopal upravnik. Če je upravnik stroške upravljanja in vzdrževanja hiše poravnal oziroma zagotovil sredstva za njihovo poravnanje, je upravičen tudi do njihove povrnitve oziroma do tega, da lastnik - neplačnik prevzame nase obveznosti, ki jih je zanj prevzel in že izvršil (plačal) upravnik (prim. 759. čl. ZOR).
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
stvarna pristojnost - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek v gospodarskih sporih - sosporništvo
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
Upnik nikakor ni mogel vedeti, da ima dolžnik sporni vozili samo v najemu ter je utemeljeno mislil, da na vozilih ne obstajajo pravice drugih, saj ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, zato bi glede na določila 160. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsaka stranka postopka z ugovorom tretjega nosi svoje stroške tega postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dejstva in dokazi, ki jih mora dolžnik navesti oziroma priložiti v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se morajo nanašati na samo terjatev. Zato s trditvijo, da je bil tak sklep o izvršbi izdan po ZIP namesto po ZIZ, ugovor še ni obrazložen.
ZTPDR člen 70, 71. SKPG-90 člen 6, 21, 21/2, 21/3.
odškodninska odgovornost delavca
Odškodninska odgovornost delavca določajo 70. in 71. člen ZTPDR in 2. in 3. odstavek 21. člena SKPG-90, zato je nezakonita določba pogodbe o zaposlitvi, v kateri sta se delavec in delodajalec dogovorila, da je v primeru samovoljnega prenehanja delovnega razmerja delavec dolžan plačati pavšalno odškodnino v višini dvakratnega bruto zneska plače.
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
ZDR člen 135, 135/4, 135, 135/4. ZTPDR člen 83, 83.
presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi
135. člen ZDR daje podlago za presojo zakonitosti le glede prve pogodbe o zaposlitvi, ki so jo delavci prejeli po uveljavitvi ZDR, ki je pogodbeno uredil njihov obstoječi delovnopravni status. V primeru kasnejše razporeditve, pa mora delavec uveljavljati varstvo pravic najprej pri delodajalcu, šele nato bi izpolnil pogoj za sodno varstvo po 13. členu ZTPDR.
Če je delavec razporejen s posebnim sklepom, mora ugovarjati zoper sklep, če pa je razporejen z novo pogodbo o zaposlitvi oz. aneksom, pa mora najprej pri delodajalcu ugovarjati zoper pogodbo oz. aneks, šele nato lahko vloži tožbo na sodišču.
izvršilni stroški - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrebni stroški - utesnitev izvršbe - delno plačilo - delna ustavitev izvršbe - res iudicata - izvršilni predlog
Dolžnikovi ugovorni stroški so bili za izvršilni postopek potrebni (prim. 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), saj bi z opustitvijo ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen tudi glede dela terjatve, ki jo je dolžnik poravnal in bi upnik lahko prišel do dvakratnega poplačila. Pojasnilo o tem, za kolikšen znesek se izvršba (še) nadaljuje, ne sodi v izrek, temveč v obrazložitev, saj bi nasprotno pomenilo poseg v pravnomočno razsojeno stvar.
Vložitev predloga po obnovi postopka in tožba proti upniku nista taki pravni sredstvi, ki bi lahko preprečili izvršbo. Prisilno izterjana denarna terjatev oz. njena vrednost sama po sebi znatnejše škode, verjetno pretrpljene z izvršbo, v pomenu 1. odst. 71. čl. ZIZ, sploh ne more predstavljati.
Tožnica je v sporu umaknila tožbo 25 dni po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšji umik tožbe, ki bi v smislu določbe 158/1 člena ZPP utemeljeval pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki sta ga sestavila udeleženca prometne nesreče, ne potrjuje trditev tožene stranke, da sta udeleženca prometne nesreče ugotovila njuno obojestransko krivdo za prometno nesrečo.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
prenehanje delovnega razmerja
Sodišče v individualnem delovnem sporu preizkuša v prvi vrsti le zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa in je pri tem vezano na dejanske očitke, ki so bili predmet disciplinskega postopka, ne pa na njihovo pravno kvalifikacijo.
S samovoljno uporabo telefona za svoje potrebe je tožnik uporabljal delovno sredstvo tožene stranke v svojo korist in se s tem na škodo tožene stranke okoristil najmanj za znesek povzročenih telefonskih stroškov, ki za toženo stranko pomenijo povzročeno škodo.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109, 109/2.
neplačana taksa - nepopolna in nerazumljiva vloga
V skladu z določbo 2. odstavka 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov ter potrdilo o premoženjskem stanju. V primeru, ko stranka omenjenih potrdil ne predloži, mora sodišče z njenim predlogom ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo in jo v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP/77 pozvati naj svojo vlogo oz. predlog dopolni. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo citirane določbe ZPP/77; predlog tožnikov pa je zavrnilo predvsem zato, ker nista predložila potrebnih dokazov, je napravilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP/77.
Pogoja za izdajo naloga o izpraznitvi poslovnega prostora sta tako sodna odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca kot tudi zahteva za izpraznitev poslovnega prostora. Ker tožeča stranka kot najemodajalec najemne pogodbe ni odpovedala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen zahtevek na izpraznitev poslovnega prostora.
"Službeno stanovanje" je pravni standard, ki mu mora sodišče dati konkretno vsebino upoštevaje določbo 4. člena SZ. Pri tem ni odločilno, kako je bilo stanovanje opredeljeno v času veljavnosti Zakona o stanovanjskih razmerjih.
1. Odmera preživnine za sedemletnega otroka: plača matere 60.000,00 SIT; dohodki toženca (očeta): 80.000,00 SIT; potrebe otroka: 40.000,00 SIT - preživnina: 20.000,00 SIT. 2. Povrnitev potrebnih izdatkov, ki jih je imela mati zaradi preživljanja otroka...(133. člen ZZZDR) 3. Izjave matere, da toženec ni otrokov oče, ni mogoče razumeti v smeri odpovedi zahtevku po 133. členu ZZZDR.
jamstveni in preživninski sklad rs - bodoča terjatev - prehod terjatve
Varstvo, ki ga preživninskim upravičencem nudi Jamstveni in preživninski sklad RS, ne zajema tudi zavarovanja bodočih terjatev z začasnimi ali predhodnimi odredbami. Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ima do dolžnika (zavezanca za plačevanje preživnine) le tisto terjatev, ki je na sklad že prešla in sicer od takrat, ko je prešla, dalje. Obe komponenti, to je obseg in čas prehoda terjatve, določa Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu RS v prvem odst. 28. člena: na sklad preidejo tiste terjatve, za katere zakon tako določa in sicer v času izvršitve odločbe o priznanju pravic. Odločilno torej ni, ali je terjatev že zapadla, ampak ali je bila izvršena.