ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109, 109/2.
neplačana taksa - nepopolna in nerazumljiva vloga
V skladu z določbo 2. odstavka 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov ter potrdilo o premoženjskem stanju. V primeru, ko stranka omenjenih potrdil ne predloži, mora sodišče z njenim predlogom ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo in jo v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP/77 pozvati naj svojo vlogo oz. predlog dopolni. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo citirane določbe ZPP/77; predlog tožnikov pa je zavrnilo predvsem zato, ker nista predložila potrebnih dokazov, je napravilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP/77.
ZDR člen 135, 135/4, 135, 135/4. ZTPDR člen 83, 83.
presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi
135. člen ZDR daje podlago za presojo zakonitosti le glede prve pogodbe o zaposlitvi, ki so jo delavci prejeli po uveljavitvi ZDR, ki je pogodbeno uredil njihov obstoječi delovnopravni status. V primeru kasnejše razporeditve, pa mora delavec uveljavljati varstvo pravic najprej pri delodajalcu, šele nato bi izpolnil pogoj za sodno varstvo po 13. členu ZTPDR.
Če je delavec razporejen s posebnim sklepom, mora ugovarjati zoper sklep, če pa je razporejen z novo pogodbo o zaposlitvi oz. aneksom, pa mora najprej pri delodajalcu ugovarjati zoper pogodbo oz. aneks, šele nato lahko vloži tožbo na sodišču.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje. To je zaključilo predvsem tudi zaradi tega, ker so bile sledi, najdene na kraju dejanja, identične z značilnostmi športnih copat, zaseženih obtožencu.
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki sta ga sestavila udeleženca prometne nesreče, ne potrjuje trditev tožene stranke, da sta udeleženca prometne nesreče ugotovila njuno obojestransko krivdo za prometno nesrečo.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji je praviloma dovoljena pritožba (1. odst. 9. čl. ZIZ), vloži pa jo lahko le oseba, ki ima zato pravni interes (3. odst. 343. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožnica, ki živi sicer na istem naslovu kot dolžnica in ima enako ime, je očitno druga oseba kot dolžnica; da bi imela kakšen pravni interes za pritožbo, pa ne zatrjuje. Že zato je njena pritožba nedovoljena. Sicer pa je sklep o (delni) ustavitvi izvršilnega postopka sklep, zoper katerega tudi sam dolžnik praviloma nima pravnega interesa za pritožbo, saj je izdan v njegovo korist.
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
Glede na vsebino izpodbijanega sklepa je torej dolžnica pri izbiri pravno relevantnega ugovora omejena in bi lahko, teoretično gledano, uspešno uveljavljala le ugovor po 7. točki 55. člena ZIZ, v kolikor bi bila torej izvršba dovoljena na stvareh, ki so iz izvršbe izvzete oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Ker pa stvari, ki bodo predmet prisilne prodaje, v izpodbijanem sklepu niso naštete, zaenkrat odpade tudi ta ugovorni razlog.
ZOR člen 210, 758, 210, 758. SZ člen 28, 29, 28, 29.
pogodba o upravljanju - upravnik - verzija
Tožeča stranka kot upravnik je na eni strani zagotavljala lastnikom stanovanj opravljanje storitev, na drugi strani pa tudi poravnavanje stroškov lastnikov oziroma plačilo storitev tretjim osebam, morda tudi s tem, da je sredstva lastnikov, ki so jih ti zbirali na določenem računu, zalagala za poravnavanje obveznosti neplačnikov. Res je, kot navaja pritožba, da bi bilo nelogično, da bi lastniki - plačniki nastopali proti lastniku - neplačniku, na obeh straneh pa bi jih zastopal upravnik. Če je upravnik stroške upravljanja in vzdrževanja hiše poravnal oziroma zagotovil sredstva za njihovo poravnanje, je upravičen tudi do njihove povrnitve oziroma do tega, da lastnik - neplačnik prevzame nase obveznosti, ki jih je zanj prevzel in že izvršil (plačal) upravnik (prim. 759. čl. ZOR).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dejstva in dokazi, ki jih mora dolžnik navesti oziroma priložiti v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se morajo nanašati na samo terjatev. Zato s trditvijo, da je bil tak sklep o izvršbi izdan po ZIP namesto po ZIZ, ugovor še ni obrazložen.
Upnik nikakor ni mogel vedeti, da ima dolžnik sporni vozili samo v najemu ter je utemeljeno mislil, da na vozilih ne obstajajo pravice drugih, saj ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, zato bi glede na določila 160. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsaka stranka postopka z ugovorom tretjega nosi svoje stroške tega postopka.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
prenehanje delovnega razmerja
Sodišče v individualnem delovnem sporu preizkuša v prvi vrsti le zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa in je pri tem vezano na dejanske očitke, ki so bili predmet disciplinskega postopka, ne pa na njihovo pravno kvalifikacijo.
S samovoljno uporabo telefona za svoje potrebe je tožnik uporabljal delovno sredstvo tožene stranke v svojo korist in se s tem na škodo tožene stranke okoristil najmanj za znesek povzročenih telefonskih stroškov, ki za toženo stranko pomenijo povzročeno škodo.
S tem, ko sodišče uradnih spisovnih podatkov, ki jih ima pravico pregledati tudi stranka, ni še posebej navedlo v razlogih sklepa, ni zagrešilo kršitve postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
Pogoja za izdajo naloga o izpraznitvi poslovnega prostora sta tako sodna odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca kot tudi zahteva za izpraznitev poslovnega prostora. Ker tožeča stranka kot najemodajalec najemne pogodbe ni odpovedala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen zahtevek na izpraznitev poslovnega prostora.
Če sodišče ugotovi, da eden od elementov odškodninske obveznosti ni dokazan (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda), je dokazovanje ostalih brez pomena.
Tako po zemljiškoknjižnih kot po katastrskih podatkih, je sporna parcela javno dobro. Javno dobro ni predmet pravnega prometa, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.