Tožeča stranka se v primeru umika tožbe razbremeni povrnitve pravdnih stroškov le, če dokaže, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dokazno breme glede navedenega dejstva je torej na tožnikovi in ne na toženčevi strani.
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
Sodišče ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj, da lahko samo brez izvedenca ugotovi obseg škode, ki jo trpi tožnik zaradi žalitve dobrega imena in časti.
Če tožeča stranka v pritožbenem postopku priloži dokaz, da je bila taksa za tožbo v predpisanem roku plačana, le da prvostopnemu sodišču ni bilo pravočasno predloženo dokazilo o plačilu, je sklep sodišča, da se šteje tožba za umaknjeno, nepravilen. Opustitev predložitve dokazila ima v takem primeru posledice le po Zakonu o sodnih taksah (izterjava kazenske takse), ZPP pa sankcije z umikom tožbe ne določa.
Tudi, če je obdolženec dvakrat ustrelil z revolverjem v tla v neposredno oškodovančevo bližino, predhodno pa ni meril v oškodovančevo telo, se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega. Tako streljanje pomeni tudi resno grožnjo, zato je podano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
Če sodišče 1. stopnje s pomočjo izvedenca sodnomedicinske stroke ugotovi obtoženčevo absolutno nesposobnost za varno vožnjo zaradi alkoholiziranosti, je podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo kot kršitvijo cestno-prometnega predpisa in nastalo smrtno posledico v trčenju udeleženega pešca. Tak obdolženec stori očitano kaznivo dejanje samo z zavestno malomarnostjo.
KZ člen 112, 112/6, 112, 112/6. ZKP člen 372, 372/3, 372, 372/3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona med pritožbenim postopkom, izda sodišče 2. st. zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti ne da bi sploh ugotovilo utemeljenost pritožbe.
Pogoji za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden ni izpolnjen (zagrožena kazen nad tri leta zapora), zahtevi za postavitev pooblaščenca ni mogoče ugoditi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
stroški - pravdni stroški - obrazložitev dejanja
Stroškovno odločitev je bilo mogoče preizkusiti, čeprav je bila obrazložitev skromna, saj je iz obrazložitve bilo razvidno, da so stroški tožeče stranke odmerjeni po predloženem stroškovniku in razvidno je tudi, da je pri odmeri sodišče upoševalo, da je tožeča stranka tožbo delno umaknila.
Toženka je bila v pravnem pouku pismenega odpravka odločbe pravilno opozorjena na omejen obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku. Ker se pritožuje zgolj glede dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča, pritožba ni dopustna.
Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje neresničnosti vsebine povratnice, o njenem obstoju in vsebini pa bi se lahko prepričal z vpogledom v spis. Zgolj primerjava toženčevega podpisa na pooblastilu in v tej povezavi mnenje grafologa je zato nepotrebno, saj povratnice ni podpisal toženec, pač pa oseba, ki je na njej označena kot toženčeva žena.
ZDR člen 135, 135/4, 135, 135/4. ZTPDR člen 83, 83.
presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi
135. člen ZDR daje podlago za presojo zakonitosti le glede prve pogodbe o zaposlitvi, ki so jo delavci prejeli po uveljavitvi ZDR, ki je pogodbeno uredil njihov obstoječi delovnopravni status. V primeru kasnejše razporeditve, pa mora delavec uveljavljati varstvo pravic najprej pri delodajalcu, šele nato bi izpolnil pogoj za sodno varstvo po 13. členu ZTPDR.
Če je delavec razporejen s posebnim sklepom, mora ugovarjati zoper sklep, če pa je razporejen z novo pogodbo o zaposlitvi oz. aneksom, pa mora najprej pri delodajalcu ugovarjati zoper pogodbo oz. aneks, šele nato lahko vloži tožbo na sodišču.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji je praviloma dovoljena pritožba (1. odst. 9. čl. ZIZ), vloži pa jo lahko le oseba, ki ima zato pravni interes (3. odst. 343. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožnica, ki živi sicer na istem naslovu kot dolžnica in ima enako ime, je očitno druga oseba kot dolžnica; da bi imela kakšen pravni interes za pritožbo, pa ne zatrjuje. Že zato je njena pritožba nedovoljena. Sicer pa je sklep o (delni) ustavitvi izvršilnega postopka sklep, zoper katerega tudi sam dolžnik praviloma nima pravnega interesa za pritožbo, saj je izdan v njegovo korist.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109, 109/2.
neplačana taksa - nepopolna in nerazumljiva vloga
V skladu z določbo 2. odstavka 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov ter potrdilo o premoženjskem stanju. V primeru, ko stranka omenjenih potrdil ne predloži, mora sodišče z njenim predlogom ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo in jo v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP/77 pozvati naj svojo vlogo oz. predlog dopolni. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo citirane določbe ZPP/77; predlog tožnikov pa je zavrnilo predvsem zato, ker nista predložila potrebnih dokazov, je napravilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP/77.
stvarna pristojnost - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek v gospodarskih sporih - sosporništvo
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
prenehanje delovnega razmerja
Sodišče v individualnem delovnem sporu preizkuša v prvi vrsti le zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa in je pri tem vezano na dejanske očitke, ki so bili predmet disciplinskega postopka, ne pa na njihovo pravno kvalifikacijo.
S samovoljno uporabo telefona za svoje potrebe je tožnik uporabljal delovno sredstvo tožene stranke v svojo korist in se s tem na škodo tožene stranke okoristil najmanj za znesek povzročenih telefonskih stroškov, ki za toženo stranko pomenijo povzročeno škodo.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je sodišče ustavilo samo izvršbo na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet. Nobene ovire ni, da ne bi sodišče prve stopnje pristopilo k opravljanju premičninske izvršbe, kot je predlagal upnik.