Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
Vprašanje (ne)lastništva družbe nima nobene zveze z vprašanjem odgovornosti za obveznosti gospodarske družbe, ki je samostojna pravna oseba (s svojim premoženjem).
V postopku za ureditev meje odloči sodišče o lastninski pravici spornega prostora med dvema sosednjima zemljiščema. Če pa spornega prostora med sosednjima zemljiščema ni, ker zatrjuje predlagatelj, da je lastnik dela parcele, ki je po zemljiškoknjižnih (in katastrskih) podatkih last nasprotnega udeleženca, gre za lastninski spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
Tudi, če je obdolženec dvakrat ustrelil z revolverjem v tla v neposredno oškodovančevo bližino, predhodno pa ni meril v oškodovančevo telo, se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega. Tako streljanje pomeni tudi resno grožnjo, zato je podano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
Sodišče ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj, da lahko samo brez izvedenca ugotovi obseg škode, ki jo trpi tožnik zaradi žalitve dobrega imena in časti.
Pogoji za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden ni izpolnjen (zagrožena kazen nad tri leta zapora), zahtevi za postavitev pooblaščenca ni mogoče ugoditi.
KZ člen 112, 112/6, 112, 112/6. ZKP člen 372, 372/3, 372, 372/3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona med pritožbenim postopkom, izda sodišče 2. st. zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti ne da bi sploh ugotovilo utemeljenost pritožbe.
Če sodišče 1. stopnje s pomočjo izvedenca sodnomedicinske stroke ugotovi obtoženčevo absolutno nesposobnost za varno vožnjo zaradi alkoholiziranosti, je podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo kot kršitvijo cestno-prometnega predpisa in nastalo smrtno posledico v trčenju udeleženega pešca. Tak obdolženec stori očitano kaznivo dejanje samo z zavestno malomarnostjo.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109, 109/2.
neplačana taksa - nepopolna in nerazumljiva vloga
V skladu z določbo 2. odstavka 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov ter potrdilo o premoženjskem stanju. V primeru, ko stranka omenjenih potrdil ne predloži, mora sodišče z njenim predlogom ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo in jo v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP/77 pozvati naj svojo vlogo oz. predlog dopolni. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo citirane določbe ZPP/77; predlog tožnikov pa je zavrnilo predvsem zato, ker nista predložila potrebnih dokazov, je napravilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP/77.
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Upnik nikakor ni mogel vedeti, da ima dolžnik sporni vozili samo v najemu ter je utemeljeno mislil, da na vozilih ne obstajajo pravice drugih, saj ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, zato bi glede na določila 160. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsaka stranka postopka z ugovorom tretjega nosi svoje stroške tega postopka.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je sodišče ustavilo samo izvršbo na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet. Nobene ovire ni, da ne bi sodišče prve stopnje pristopilo k opravljanju premičninske izvršbe, kot je predlagal upnik.
stvarna pristojnost - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek v gospodarskih sporih - sosporništvo
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
izvršilni stroški - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrebni stroški - utesnitev izvršbe - delno plačilo - delna ustavitev izvršbe - res iudicata - izvršilni predlog
Dolžnikovi ugovorni stroški so bili za izvršilni postopek potrebni (prim. 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), saj bi z opustitvijo ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen tudi glede dela terjatve, ki jo je dolžnik poravnal in bi upnik lahko prišel do dvakratnega poplačila. Pojasnilo o tem, za kolikšen znesek se izvršba (še) nadaljuje, ne sodi v izrek, temveč v obrazložitev, saj bi nasprotno pomenilo poseg v pravnomočno razsojeno stvar.
Vložitev predloga po obnovi postopka in tožba proti upniku nista taki pravni sredstvi, ki bi lahko preprečili izvršbo. Prisilno izterjana denarna terjatev oz. njena vrednost sama po sebi znatnejše škode, verjetno pretrpljene z izvršbo, v pomenu 1. odst. 71. čl. ZIZ, sploh ne more predstavljati.
Tožnica je v sporu umaknila tožbo 25 dni po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšji umik tožbe, ki bi v smislu določbe 158/1 člena ZPP utemeljeval pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka.