Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.
ZIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1, 133, 133/1, 134, 134/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Ker je tožeča stranka dokazala, da ji prodajalec ni redno pošiljal obvestila o spreminjajočih se anuitetah odplačila za odkup stanovanja, nato pa je tožeča stranka ponudila celoten odkup stanovanja brez obrokov, tožena stranka ne more uspeti z nasprotno tožbo za razveljavitev pogodbe, ampak mora s tožečo stranko skleniti aneks za celotni odkup s popustom.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neutemeljen ugovor
Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.
ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je svojo obveznost v znesku 409.271,60 SIT poravnal s kompenzacijo dne 04.11.1999. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, je dolžnik podkrepil tudi z dokazom. Zato je ugovor obrazložen.
Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.
Zaključek o 70% soodgovornosti tožeče stranke, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, je glede na gornje ugotovitve sodišča prve stopnje nelogičen in ni mogoč, saj se tožeči stranki očita zgolj premalo pozorno vožnjo in neizkušeno reakcijo v dani prometni situaciji.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokaz, pribavljen z nezakonito preiskavo
Po določbah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS I 1/91) policija opravlja mejno kontrolo, mejna kontrola pa po določbah prvega odstavka 3. člena tega zakona obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari. To pa pomeni, da je bil pregled vozila, ki ga je opravil policist na območju mejnega prehoda, zakonit in zato pritožba zagovornika, da je bilo mamilo, odkrito na nezakonit način, ni utemeljena.
Odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za nematerialno škodo potnika po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ 2/74) in Zakon o spremembah in dopolnitvah le-tega (Ur. l. SFRJ 17/90) je objektivna. Šteje se, da je vzrok škode v vožnji z vlakom, če je le-ta nastala med vožnjo ter pri vstopanju v vlak in izstopanju z njega.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razvidno, da dolžnik sklepa o izvršbi ugovarja le delno in sicer oporeka višini izterjevanega zneska. Meni, da bi moral upnik superrabat obračunati tako, da pri obračunu skupnega prometa ne bi upošteval davka na dodano vrednost (DDV). V zvezi z zatrjevanim je dolžnik pripravil tudi obračun skupnega prometa brez DDV in predložil račune, ki prikazujejo skupni promet z in brez DDV. Glede na to, da je navedel pravnopomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložil tudi dokaze, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen glede glavnice v višini 20.377,58 SIT, ki predstavlja razliko med obračunom superrabata v višini 5 % od zneska skupnega prometa skupaj z DDV (127.627,85) in obračunom superrabata v isti višini od zneska skupnega prometa brez DDV (107.250,27).
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka denar prejela tekom medsebojnih pogajanj kot predujem, torej upravičeno. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka najkasneje z dnem, ko je s tretjim sklenila pogodbo za poslovni prostor glede katerega se je pogajala s tožencem, postala neupravičeni ter slaboverni pridobitelj in je v skladu z določbo 214. člena ZOR od takrat dalje dolžna plačati zamudne obresti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče sklep v dovolitvenem delu razveljavi ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.