Tožnica je za telesne bolečine upravičena do 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa do 800.000,00 SIT zadoščenja.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
Pri ugotavljanju prispevka ene in druge stranke za nastanek nesreče ne zadošča, če sodišče ugotovi kakšna in katera protipravna ravnanja so udeleženci v prometu storili, marveč mora raziskati tudi vzročno zvezo med temi in nastalo posledico.
Izvedenčeva cenitev (izračun prometne vrednosti zemljišča in ocena poštene tržne vrednosti zemljišča) temelji na Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč. Ta določa upoštevanje neamortiziranega dela vrednosti investicij le v primerih iz 8. čl., torej, če gre za trajne nasade, vrtove ali meliorirana zemljišča. Za to pa pri parcelah, ki so predmet izvršbe, ne gre, kar pomeni, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja tudi upoštevanje drugih investicij. Sicer pa je izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ki jo je podal ravno glede na identičen ugovor dolžnika že odgovoril in pojasnil, da bi investicije lahko vplivale na prometno vrednost parcel, ne pa na njihovo tržno vrednost, ta pa je po določilu 2. odst. 178. čl. ZIZ odločilna za ugotovitev vrednosti nepremičnine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je svojo obveznost v znesku 409.271,60 SIT poravnal s kompenzacijo dne 04.11.1999. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, je dolžnik podkrepil tudi z dokazom. Zato je ugovor obrazložen.
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - eventualna kumulacija
Navedba, da oseba, katere zaslišanje kot priče stranka predlaga šele v pritožbi, prej ni hotela pričati, ko pa je izvedela za rezultat prvostopnega postopka, pa je to pripravljena s toriti, ni razlog, ki bi pomenil, da stranka brez svoje krivde dokaza ni mogla predlagati prej.
Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
Skladno s 1. odst. 27. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93) mora firma družbe z neomejeno odgovornostjo med drugim vsebovati tudi priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenik. Ker upnica v postavljenem roku ni popravila predloga za izvršbo, kot ji je bilo naloženo, niti zaprosila sodišče za podaljašanje določenega roka, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se predlog za izvršbo zavrže.
Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe.
Zaključek o 70% soodgovornosti tožeče stranke, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, je glede na gornje ugotovitve sodišča prve stopnje nelogičen in ni mogoč, saj se tožeči stranki očita zgolj premalo pozorno vožnjo in neizkušeno reakcijo v dani prometni situaciji.
KZ člen 250, 250/3. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice soobtoženki, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: " da sta bila dogovorjena, da bo s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal soobtoženi" pa ne pomeni sodelovanja pri izvršitvi, to je sodelovanja pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev, kot se je to očitalo obtožencu v abstraktnem opisu njegovega ravnanja.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka denar prejela tekom medsebojnih pogajanj kot predujem, torej upravičeno. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka najkasneje z dnem, ko je s tretjim sklenila pogodbo za poslovni prostor glede katerega se je pogajala s tožencem, postala neupravičeni ter slaboverni pridobitelj in je v skladu z določbo 214. člena ZOR od takrat dalje dolžna plačati zamudne obresti.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokaz, pribavljen z nezakonito preiskavo
Po določbah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS I 1/91) policija opravlja mejno kontrolo, mejna kontrola pa po določbah prvega odstavka 3. člena tega zakona obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari. To pa pomeni, da je bil pregled vozila, ki ga je opravil policist na območju mejnega prehoda, zakonit in zato pritožba zagovornika, da je bilo mamilo, odkrito na nezakonit način, ni utemeljena.