Tožeča stranka ni dokazala, da je kot hipotekarni dolžnik plačala upniku dolg tožene stranke kot glavnega dolžnika, zato je bil njen zahtevek, temelječ na zakoniti subrogaciji, utemeljeno zavrnjen.
KZ člen 250, 250/3. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice soobtoženki, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: " da sta bila dogovorjena, da bo s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal soobtoženi" pa ne pomeni sodelovanja pri izvršitvi, to je sodelovanja pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev, kot se je to očitalo obtožencu v abstraktnem opisu njegovega ravnanja.
Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih.
Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - eventualna kumulacija
Navedba, da oseba, katere zaslišanje kot priče stranka predlaga šele v pritožbi, prej ni hotela pričati, ko pa je izvedela za rezultat prvostopnega postopka, pa je to pripravljena s toriti, ni razlog, ki bi pomenil, da stranka brez svoje krivde dokaza ni mogla predlagati prej.
Pritožbi priložena Pogodba o odstopu terjatev - cesija z dne 11.03.1994 kaže le na to, da je dolžnik pridobil terjatev do družbe X d.o.o.. Sama po sebi predložena pogodba ne dokazuje prenehanja upnikove terjatve. Dokazila o pobotu, na podlagi cesijske pogodbe pridobljene terjatve s terjatvijo, ki jo v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik oz. dokazila o zatrjevani kompenzaciji, pa dolžnik ni predložil. Zato uveljavljani ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP ni podan, saj dolžnik v ugovoru zatrjevanega dejstva ni dokazal.
Pri ugotavljanju prispevka ene in druge stranke za nastanek nesreče ne zadošča, če sodišče ugotovi kakšna in katera protipravna ravnanja so udeleženci v prometu storili, marveč mora raziskati tudi vzročno zvezo med temi in nastalo posledico.
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.
Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.
ZTLR člen 37, 37. ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4.
lastninska tožba - vrnitev stvari - posest - dopolnitev vloge
V pripravljalni vlogi je tožeča stranka (po pozivu sodišča naj tožbo popravi) sporni pokal natančneje opisala, torej je tožbo v tem delu popravila. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 in tožbe v tem delu zavreči, ampak bi moralo tožbeni zahtevek v tem delu meritorno obravnavati.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokaz, pribavljen z nezakonito preiskavo
Po določbah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS I 1/91) policija opravlja mejno kontrolo, mejna kontrola pa po določbah prvega odstavka 3. člena tega zakona obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari. To pa pomeni, da je bil pregled vozila, ki ga je opravil policist na območju mejnega prehoda, zakonit in zato pritožba zagovornika, da je bilo mamilo, odkrito na nezakonit način, ni utemeljena.
Že na podlagi samega notarskega zapisa, če ima ta vse predpisane sestavine, dovoli sodišče s sklepom vknjižbo in stori vse, kar je potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. O izvršitvi tako dovoljenega vpisa pa, glede na stanje zemljiške knjige, odloča pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa ne ugotavlja znova, v primeru nasprotja med nalogom za vpis in zemljiškoknjižnim stanjem pa vpisa ne odredi oz.