Sodišče druge stopnje je ugovoru, zaradi tega, ker je ocenilo, da je obrazložen, ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka ter glede ugovarjanega dela zadevo odstopilo pristojnemu sodišču v nadaljni postopek.
zahtevek drugi osebi na predložitev listine - alternativna obveznost - eventualna kumulacija zahtevkov
Pri uspešnem izpodbijanju pravnih dejanj je toženčeva obveznost le ena - vrnitev premoženjske koristi, zato je mogoča eventuelna komulacija zahtevkov na vrnitev terjatev oziroma plačilo denarnega zneska in tako je tožeča stranka zahtevek tudi postavila.
ZDR člen 122, 122/1, 122, 122/1. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
plača - sklenitev delovnega razmerja
Delavec je upravičen do nadomestila plače od začetka zaposlitve pri tožencu, čeprav ni takoj začel opravljati dela pri tožencu - samostojnemu podjetniku, temveč kasneje po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je bila ustrezno registrirana, pri čemer je toženec za tožnika takoj začel plačevati prispevke za socialno zavarovanje. Pogodba je bila veljavno sklenjena, razlogi za zamudo z delom pa niso nastali v sferi delavca.
Izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR ni odškodninska terjatev, saj ne gre za škodo, ki bi bila delavcu povzročena z nezakonitim ravnanjem, ampak gre za plačilo denarne terjatve, za katero velja petletni zastaralni rok.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45, 45/1, 45/1-1. URS člen 2, 27, 2, 27. ZS člen 97, 99, 101, 97, 99, 101. ZDSS člen 4, 4. KZ člen 221.
disciplinska kršitev - kaznivo dejanje - državni organ
Delovno sodišče v individualnem delovnem sopru ni pristojno ugotavljati, ali je tožnik storil kaznivo dejanje. Ker je obstoj hujše kršitve delovne obveznosti, ki je očitana tožniku, vezana na obstoj kaznivega dejanja, za katerega tožnik ni bil obsojen, ga tudi ni mogoče spoznati za odgovornega očitane hujše kršitve delovne obveznosti storjene s kaznivim dejanjem, s katerim se krni ugled državnega organa.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 361, 361/1, 371, 361, 361/1, 371.
plača - dospelost - zastaranje
Za terjatve iz delovnega razmerja velja splošni zastaralni rok smiselno po 371. členu ZOR, to je petletni zastaralni rok, ki prične teči, ko je terjatev iz delovnega razmerja dospela. Plačilo plače kot terjatve dospe na izplačilni dan, ki je določen za plačilo plače za pretekli mesec.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373, 373-2. ZOR člen 277, 277. ZDR-77 člen 169, 169/1, 169/1-4, 169, 169/1, 169/1-4. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-5, 75, 75/2, 75/2-5.
zamolčanje podatkov - naklep - malomarnost
Delavcu ni mogoče očitati, da je bo sklenitvi delovnega razmerja zamolčal podatke glede zdravstvenega stanja (preboleli meningoencefalitis v letu 1983), če je ob sklenitvi delovnega razmerja zdravniku omenil, da je bil bolan v glavi, ter je po sklenitvi delovnega razmerja tri leta nemoteno opravljal svoje delo - priučeni gradbinec - tesar, šele v letu 1990 pa so se pojavile zdravstvene težave (nevrološki izpadi).
Če tožnik spremeni tožbo na naroku, na katerem toženec ni navzoč, preloži sodišče narok in pošlje tožencu prepis zapisnika o tem naroku. Če izda sodišče zamudno sodbo po spremenjeni tožbi, ne da bi o spremembi obvestilo toženo stranko, stori bistveno kršitev določb postopka.
ZPP (1977) člen 154, 166, 166/1, 154, 166, 166/1. ZOR člen 174, 200, 174, 200.
objektivna odškodninska odgovornost
Delodajalec objektivno odgovarja za škodo, ki jo utrpi delavec pri delu zaradi zdrsa in padca, saj se šteje, da gre za delo s povečano nevarnostjo, če ob delovni mizi obstaja nevarnost zdrsa zaradi ostankov barve, lepil in vode.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 353, 353/1, 354, 354/2, 354/2-13, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 101.
solidarnostna pomoč - bolezen delavca
Ker kolektivna pogodba dejavnosti nima opredeljenih kriterijev glede časovnega trajanja "daljše bolezni" kot temelju za določitev solidarnostne pomoči, mora sodišče v sporu izhajati iz konkretnega življenjskega primera in kot odločilne sprejeti podatke trajanju bolniškega staleža (dva meseca in pol) ter stanju bolezni pred hospitalizacijo.
Ko tožnik umakne tožbo za razvezo zakonske zveze do konca glave obravnave, se umik nanaša tudi na zahtevek v tožbi o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ker je odločitev o tem odvisna od usode zahtevka za razvezo. Zato se umik tožbe glede zahtevka o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok v razvezni tožbi presoja po določilu o umiku razvezne tožbe (prvi odst. 417. čl. ZPP) in ne po splošnem določilu za umik tožbe (188. čl. ZPP).
Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po pravilih o popolni odškodnini (190. člen ZOR) upravičen do takega nadomestila plače, kot bi jo ob normalnem teku stvari prejemal, če bi v tem času delal.
prodajna pogodba - pogodba o delu - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe - prenehanje pogodbe - oglas
Pogodba o objavi oglasa v reviji ni prodajna pogodba, saj tožnik tožencu ni izročil določene stvari, na kateri bi kupec pridobil lastninsko pravico. Objavljen oglas kot del revije (ki jo kupi večje število različnih oseb in na njej pridobi lastninsko pravico) ne more biti last naročnika oglasa. Pogodba o objavi oglasa je pogodba o delu, saj delo z objavo oglasa ne obsega samo umetniške storitve - to je oblikovanja samega oglasa, temveč tudi izdelavo fotolitov, umestitev v revijo ter številna druga opravila v zvezi s tiskom, distribucijo in trženjem revije. Pri pogodbi o delu je enostranski odstop naročnika od pogodbe glede na izrecno določbo 629. čl. ZOR možen, vse dokler naročeni posel ni končan, vendar ne brez določenih pravnih posledic.
postopek pred sodišči združenega dela - razširitev tožbe
Pred sodišči združenega dela so se uporabljale določbe zakona o pravdnem postopku le smiselno, kolikor so le-te ustrezale naravi sporov. Bistveno je bilo, da je delavec opredelil sporna razmerja.
Čeprav je tožnik sprožil spor pred sodiščem združenega dela v letu 1991, v letu 1992 pa je poleg že uveljavljenega zneska zahteval še plačo za mesec december 1990 in januar 1991, sodišče ni prekršilo določb ZPP, če je obravnavalo tak zahtevek tožnika, saj je bilo sporno razmerje opredeljeno, poleg tega pa se delodajalec po razširitvi tožbenega zahtevka ni upiral in se je spustil v obravnavanje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - odlog izvršbe - sklep o izvršbi - rok plačila
Rok plačila osem dni, kateremu dolžnik oporeka, je določen v 2. odst. 44. čl. ZIZ. Gre za zakonsko določen rok, ki ga ni mogoče podaljšati, razen v primeru morebitnega dogovora dolžnika z upnikom, vendar dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje, da bi do takega dogovora prišlo.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-8. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-5, 75, 75/2, 75/2-5.
zamolčanje podatkov - prenehanje delovnega razmerja
Če ni dokazano, da se je pri delavcu pojavila bronhialna astma že pred sklenitvijo delovnega razmerja, oz. da je delavec vedel za bolezen, mu ni mogoče očitati, da je ob sklenitvi delovnega razmerja zamolčal ta podatek, zato mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo po določbi 8. točke 1. odstavka 100. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 368, 154, 155, 166, 368. ZOR člen 366, 366/1, 371, 372, 372/1, 366, 366/1, 371, 372, 372/1. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 67, 62, 67.
odpoved pravici do odpravnine
Odpoved pravici do odpravnine je dopustna, vendar mora biti podana kot jasna in nedvoumna izjava volje v pisni obliki, sicer nima pravnih učinkov. Morebitni ustni dogovori ne morejo zavezovati tožnika do te mere, da bi se štelo, da se je pravici do odpravnine odpovedal, zlasti kadar se delavcu pravica do odpravnine v skladu z ZDR prizna v sklepu delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.